Koledar dogodkov

  • sre
    11
    Mar
    2020
    17:30Kamniti most, Loka pri Mengšu

    Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke pri Mengšu vas v sredo, 11. marca 2020, ob 17.30 uri vabi v Loko pri Mengšu, kjer bo pri kamnitem mostu potekalo tradicionalno spuščanje gregorčkov po Pšati.

     

  • sre
    11
    Mar
    2020
    18:00Parkirišče pri vrtcu Palček, Vir

    Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad

    Vabilo

    Pozdrav pomladi je srečanje namenjeno otrokom in njihovim staršem, s katerim, bi radi hranili in obudili star običaj, ko so se ljudje poslavljali od zime in veselili prihoda pomladi.

    Zato Vas vabimo, da se nam pridružite v sredo, 11.03.2020 ob 18.00 uri na parkirišču pri vrtcu Palček, Hubadova ulica 10, Vir, ko bomo skupaj spustili po Kamniški Bistrici »Gregorčke«

    Izdelajte tudi vi svojega iz biološko razgradljivih materialov in se nam pridružite!

    Gasilci PGD Vir

     

  • sre
    11
    Mar
    2020
    19:00Mladinski center Mengeš

    Predstavitev EFT (tapkanje) za sproščanje in samopomoč, sreda, 11.3.2020, ob 19:00, v prostoru AIA - Mladinskega centra Mengeš. Predavala bo Ines Beno.

     

  • čet
    12
    Mar
    2020
    19:00Center za mlade Domžale

    Vabljeni na odprtje fotografske razstave Mateje Jurkovič "Zgodbe iz smodnišnice", v četrtek, 12. marca, ob 19. uri v Centru za mlade Domžale.

    Mateja Jurkovič o sebi:

    Začelo se je z mravljami. Vselej so me pritegnile podrobnosti, ki sem jih že kot otrok opažala v svoji okolici. Včasih sem veliko risala, sčasoma pa sem to opustila. Ko sem kupila svoj prvi digitalni fotoaparat, sem odkrila možnosti »slikanja« in retuširanja, kar se mi je zdelo zabavno in podobno risanju. S tem se mi je fotografija približala in dobila sem nov navdih.

    Fotografirati sem začela na potovanjih. Doma sem nadaljevala s fotografiranjem okolice ter prijateljev. Moja prva razstavljena fotografija je bila podoba Ljubljane s Tromostovjem, razstavljena v Jakopičevem drevoredu. Čez nekaj časa sem se vpisala na fotografski tečaj v Centru za mlade Domžale, kjer sem izvedela za različne možnosti in trike pri fotografiranju ter spoznala nekaj navdušencev nad fotografijo, s katerimi sem v stiku še danes.  Od takrat se udejstvujem na različnih fotografskih projektih, natečajih in razstavah.

    Ob vse večji digitalizaciji sem naposled obudila tudi svoje veselje do risanja ter ga pretvorila v vektorsko risanje in grafično oblikovanje. Danes preizkušam različne načine ustvarjanja s fotografijo in digitalnimi mediji, pri čemer združujem svoje hobije, druženje in delo.

     

  • pon
    30
    Mar
    2020
    20:00Facebook stran Mestnega kina Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    Potepuh (angleško The Tramp ali The Little Tramp) je najbolj znan filmski lik angleškega komika Charlieja Chaplina in prepoznavna ikona filmskega sveta, prevladujoča v obdobju nemega filma. Potepuh je v izvedbi Chaplina otročji in nespreten, toda na splošno dobrosrčen lik, najpogosteje prikazan kot revni postopač, ki si prizadeva obnašati z oliko in dostojnostjo kavalirja, svojemu družbenemu položaju navkljub. Čeprav je občasno pripravljen služiti s ponujenim delom, pa uporabi tudi prebrisanost, da pridobi potrebno za preživetje in pobegne organom oblasti, ki njegovih norčij ne tolerirajo. V Chaplinovih filmih Potepuh ni vedno prikazan kot revni postopač. Lik (»Majhen falot«, kot mu je pravil sam) je redko naveden v filmu z imenom, včasih je naveden kot »Charlie« ali še redkeje, kot je v prvotni nemi različici filma Zlata mrzlica, »mali smešni potepuh«.

    V vlogi Potepuha, ki ne spregovori niti besede, Chaplin vztraja vse do prevlade zvočnega filma. Iz obdobja v obdobje lik tudi spreminja, njegove lastnosti pa črpa tudi iz lastne avtobiografije. Tako Potepuh v drugem obdobju za razliko od burlesk s pretepi in pobegi, poglobi svoj značaj in pridobi nežnejše poteze, Chaplinove komedije pa postanejo preplet komičnih in melodramatskih elementov. K takšnim poleg prvega celovečerca z naslovom Deček (The Kid, ZDA, 1921), v katerem revež vzame k sebi osirotelega otroka, nato pa skrbita drug za drugega, sodijo še Cirkus, Luči velemesta (City Lights, 1931), Moderni časi (Modern Times, 1936) in Veliki Diktator (The Great Dictator, 1940), v katerem poleg vloge nemega Potepuha odigra tudi vlogo govorečega diktatorja Hynkla in v slovitem govoru o človeškem zlu in človečnosti prvič spregovori na glas.

    Zaradi političnih prepričanj, ki z leti vse bolj postajajo osrednji motiv njegovih filmov, pade v nemilost Hollywooda in vladajočih političnih sil. Leta 1952 ameriška vlada Chaplinov odhod v Evropo, kjer naj bi promoviral svoj najnovejši film Odrske luči (Limelight, 1952), izkoristi za njegov izgon in mu prepove vstop v ZDA. Odtlej Chaplin živi in ustvarja v Švici, kjer je leta 1977 tudi pokopan. Za seboj je pustil enega največjih opusov komedije v zgodovini filma, njegova dela pa predstavljajo nepogrešljiv del filmskega kanona.

     

  • sre
    01
    Apr
    2020
    20:00Facebook stran Mestnega kina Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    Ljubezenska zgodba o nenavadni ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčecem iz Turnišča v Prekmurju. V 1990-ih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo. Irena je utrpela hude možganske poškodbe, in ker se ni več prebudila, so jo hoteli zdravniki prepustiti usodi počasne smrti. Avguštin jo je vzel domov in zanjo nesebično skrbi. Pri svojih 40-ih se je po dolgoletni borbi z zdravstvenim sistemom odločil za študij prava. Zdaj ga čakata zaključni pravosodni izpit in iskanje službe, s katero bi lahko dostojno skrbel za Ireno.

     

  • čet
    02
    Apr
    2020
    20:00Facebook stran Mestnega kina Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    grozljivka / Night of the Living Dead /  režija: George A. Romero / avtorji: John A. Russo (scenarij), George A. Romero (scenarij) / igrajo: Duane Jones, Judith O'Dea, Karl Hardman, Marilyn Eastman / /  1986, ZDA/  96 min

    Fenomen Noči živih mrtvecev se je začel v obliki neodvisne produkcije z nizkim budžetom neznanega režiserja Georgea A. Romera in prerasel v kultno klasiko, ki je prinesel ogromne dobičke in definiral podzvrst filmske grozljivke, v kateri glavno vlogo igrajo zombiji.

    Film je dobil je številna filmska nadaljevanja, ki jih je podpisal Romero. Glavni antagonisti, zombiji, so postali osrednja kulturna (in politična) referenca. Med številnimi interpretacijami zombijevstva je prevladala ta, ki pravi, da zombiji služijo kot metafore ljudskih množic brez razredne zavesti, nečloveškega gona, potrošniške sle. Barbara in Johnnie Blair, sestra in brat, obiščeta očetov grob na podeželskem pokopališču. Johnnie se pošali, da bodo sestro napadli zli duhovi. Kmalu ju po pokopališču zares lovijo živi mrtveci – napol strohnela trupla, ki so izgubila vse intelektualne zmožnosti človeškega bitja in jih žene, ujeta med življenjem in smrtjo, izključno sla po človeškem mesu. Johnnieja ubijejo, zblaznela Barbara pa se skupaj z Benom zateče v sosednjo kmetijo, ki jo Ben zaščiti pred agresivnimi napadalci. Tam svoje rane ližejo že drugi prestrašeni in zaprepadeni prebivalci, med njimi starši s hčerko, ki trpi za ugrizom zombija, in najstniški par. Vsi skupaj v paniki iščejo rešitev za preživetje.

     

  • pet
    03
    Apr
    2020
    20:00Facebook stran Mestnega kina Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    režija in scenarij Metod Pevec/ nastopajo Matilda Vidma, Doroteja Arčon, Lidija Susič, Marija Pirnat, Sabina Šušmelj, Danilo Skomina, Marija Saksida, Magda Ibrahim, Vana Silič, Butros Butros-Gali, Michel Perez, Michael Haag,...

    Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatejša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem.

    Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.

     

  • pon
    13
    Apr
    2020
    20:00Facebook Mestni kino Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    SOTTO
    Režija: Ina Ferlan / zasedba: Jelena Bolšedonova, Jan Orešnik Ela / kratki dokumentarni film / 10’ / eksperimentalni, plesni / 2016, Slovenija / Kratki eksperimentalno-dokumentarni film raziskuje človeške čute prek plesalke, ki je prikrajšana za eno od senzoričnih zaznav. Kako izrazito se njeno zaznavanje sveta spremeni zaradi okrepljenega delovanja preostalih čutil?

    ZUNAJ
    Režija: Juš Premrov / zasedba: Anja Novak, Dan David Mrevlje Natlačen, Benjamin Krnetić / kratki igrani film / 13’ / 2015, Slovenija / Mlad par se sprehaja po divjini. Ona je prepuščena toku, on pa ji z nekaj oklevanja sledi. Po deževni noči, ki jo prevedrita v skalnem zavetju, se jima pridruži nekdo iz njene preteklosti. Skupaj prispejo do ceste.

    VSE, KAR TI HOČEM POVEDATI S TELEPATSKIMI SIGNALI, KO ME NE SLIŠIŠ
    Režija: Ester Ivakič / zasedba: Ester Ivakič / kratki dokumentarni film / 3’ / eksperimentalni / 2019, Slovenija / Vedno se lahko prenovimo, ampak drevesa in kozlički bodo ostali in počakali na nove stvari.

     

  • pet
    17
    Apr
    2020
    20:00Facebook stran Mestnega kina Domžale

    Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

    drama / režija: Maja Weiss / scenarij: Zoran Hočevar, Brock Norman Brock, Maja Weiss / igrajo: Pia Zemljič, Iva Krajnc, Tanja Potočnik, Jonas Žnidaršič, Igor Koršič, Gorazd Žilavec, Zvonimir Torjanac, Boris Ostan, Gregor Zorc / 100’

    Tri študentke, Alja, Žana in Simona, se odločijo, da bodo med poletnimi počitnicami odšle na spust po mejni reki Kolpi, ki ločuje Slovenijo in Hrvaško. Dekleta ne vedo, da jih skrivaj opazuje varuh meje, konservativni lokalni politik, samozvani zagovornik tradicionalnih slovenskih vrednot, ki je "prestopnike” pripravljen tudi ubiti. Medtem ko dekleta prodirajo čedalje globlje v srhljive gozdove, se začnejo krhati tudi odnosi med njimi. Ali obstaja med Aljo in Žano več kot prijateljstvo? Ali Simona goji skrivna čustva do varuha in simpatizira z njegovimi prepričanji? Dekleta se morajo odločiti, ali je vredno prestopati meje in kje se sploh končajo dejanske in začnejo namišljene meje.