Koledar dogodkov
Event Information:
-
pon30Mar202020:00Facebook stran Mestnega kina Domžale
Potepuh
Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!
Potepuh (angleško The Tramp ali The Little Tramp) je najbolj znan filmski lik angleškega komika Charlieja Chaplina in prepoznavna ikona filmskega sveta, prevladujoča v obdobju nemega filma. Potepuh je v izvedbi Chaplina otročji in nespreten, toda na splošno dobrosrčen lik, najpogosteje prikazan kot revni postopač, ki si prizadeva obnašati z oliko in dostojnostjo kavalirja, svojemu družbenemu položaju navkljub. Čeprav je občasno pripravljen služiti s ponujenim delom, pa uporabi tudi prebrisanost, da pridobi potrebno za preživetje in pobegne organom oblasti, ki njegovih norčij ne tolerirajo. V Chaplinovih filmih Potepuh ni vedno prikazan kot revni postopač. Lik (»Majhen falot«, kot mu je pravil sam) je redko naveden v filmu z imenom, včasih je naveden kot »Charlie« ali še redkeje, kot je v prvotni nemi različici filma Zlata mrzlica, »mali smešni potepuh«.
V vlogi Potepuha, ki ne spregovori niti besede, Chaplin vztraja vse do prevlade zvočnega filma. Iz obdobja v obdobje lik tudi spreminja, njegove lastnosti pa črpa tudi iz lastne avtobiografije. Tako Potepuh v drugem obdobju za razliko od burlesk s pretepi in pobegi, poglobi svoj značaj in pridobi nežnejše poteze, Chaplinove komedije pa postanejo preplet komičnih in melodramatskih elementov. K takšnim poleg prvega celovečerca z naslovom Deček (The Kid, ZDA, 1921), v katerem revež vzame k sebi osirotelega otroka, nato pa skrbita drug za drugega, sodijo še Cirkus, Luči velemesta (City Lights, 1931), Moderni časi (Modern Times, 1936) in Veliki Diktator (The Great Dictator, 1940), v katerem poleg vloge nemega Potepuha odigra tudi vlogo govorečega diktatorja Hynkla in v slovitem govoru o človeškem zlu in človečnosti prvič spregovori na glas.
Zaradi političnih prepričanj, ki z leti vse bolj postajajo osrednji motiv njegovih filmov, pade v nemilost Hollywooda in vladajočih političnih sil. Leta 1952 ameriška vlada Chaplinov odhod v Evropo, kjer naj bi promoviral svoj najnovejši film Odrske luči (Limelight, 1952), izkoristi za njegov izgon in mu prepove vstop v ZDA. Odtlej Chaplin živi in ustvarja v Švici, kjer je leta 1977 tudi pokopan. Za seboj je pustil enega največjih opusov komedije v zgodovini filma, njegova dela pa predstavljajo nepogrešljiv del filmskega kanona.