Običajno imamo čebelarji ob tem letnem času največ dela s točenjem medu in razmnoževanjem družin, včasih pa tudi s pobiranjem rojev. Letošnje leto namesto točenja gledamo v nebo in spremljamo vremenske napovedi. Zima je bila naklonjena čebelam. Družine so lepo preživele. Celo družine iz tistih naših panjev, ki jih je podrlo od žledu polomljeno drevje, so si čudežno opomogle.
Pomlad pa jo je zagodla s prezgodnjo otoplitvijo in kasnejšim mrazom. Posledica je bila slabše medenje cvetja. Slovenski čebelarji smo letos točili izjemno malo akacijevega in cvetličnega medu. Upamo, da bodo prinesle kostanjeva, hojeva in smrekova paša nekaj več pridelka. Pogoste in močne plohe izperejo medičino s cvetov, zato si v tem času želimo stabilnega vremena.
Kljub občasno slabši letini, varoji, ki slabi čebelje družine in umiranju čebel zaradi različnih vzrokov, pa se vedno več ljudi zanima za čebele in čebelarstvo. Boštjan Noč, predsednik slovenskih čebelarjev je na letošnjem čebelarskem prazniku v Polhovem Gradcu povedal: »Ljudje so se začeli zavedati, da so čebelji pridelki zdravi, kupujejo boljše vrste medu in vse manj tistega z neznanim izvorom. Čebelarstvo je za marsikoga konjiček, prinaša pa lahko tudi dodatni zaslužek.«
Čebelarski krožek v osnovni šoli je lahko lep začetek ljubiteljskega čebelarjenja. Osnovna šola Domžale in Čebelarska družina Domžale se dogovarjata o ustanovitvi krožka. Morda bo to spodbuda tudi za druge šole v naši okolici. Tudi dan odprtih vrat v juniju in medeni zajtrk v začetku jeseni vabita mlado in staro, da se bolje spozna s čebelami in njihovimi pridelki.
Rojenje čebel
Morda vas ob sprehodu ali ko sedite na vrtu preseneti rojenje čebel. V zraku je nenadoma ogromno čebel, pravi oblak, tudi njihovo šumenje se dobro sliši. Pojav hitro mine, kmalu »sedejo« na kakšno vejo in tam za nekaj ur ali dni oblikujejo relativno miren roj. Ponovno završijo in odletijo daleč proč, ko njihove izvidnice najdejo primerno mesto v naravi. Če roja ne ujamemo, je praviloma izgubljen, saj čebele v naravi ne preživijo dolgo.
Urbano čebelarstvo
Običajno so čebelnjaki umaknjeni od naselij, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi urbano čebelarjenje. V Parizu imajo panje na strehi operne hiše, naselili so jih v New Yorku, Tokiu in v Londonu, kjer so mestni čebelarji izvrstno organizirani. Tudi v Ljubljani na Cankarjevem domu in v BTC-ju čebelje družine uspešno nabirajo med. Zanimivo je, da tudi z natančnimi analizami ne odkrijejo v medu nabranem v urbanem okolju sledi težkih kovin, pesticidov in insekticidov. Mestni parki, drevoredi in travniki čebelam ponujajo obilo cvetočih dreves in ostalih rastlin. Kljub onesnaženju z izpušnimi plini, ki čebel ne ogrožajo toliko kot razna fitofarmacevtska sredstva, je v mestih uporabljenih znatno manj pesticidov kot na podeželju, zato v Evropi čebele v urbanem okolju uspevajo bolje kot tiste na podeželju. Smrtnost mestnih kolonij je izjemno nizka, proizvedejo pa najmanj enkrat več medu.
Slabši pogoji za čebele so v bližini intenzivno obdelanih kmetijskih površin in, zanimivo, tudi v primestnem okolju, kjer nekateri vrtičkarji v prevelikih količinah in ob nepravem času uporabljajo škropiva za svoja drevesa in druge rastline. Želimo si, da bi bila hrana z domačega vrta zdrava, torej nič ali zelo malo škropljena. Kadar pa je zaščita rastlin neizbežna, se je potrebno natančno držati navodil proizvajalca glede količin in škropiti po sončnem zahodu in nikoli po cvetju.
Kostanjeva šiškarica – škodljivec kostanja
Kostanjeva šiškarica je nov in zelo nevaren škodljivec pravega kostanja, ki je prvič prišel v Slovenijo leta 2004. Napadena drevesa lahko opazimo tudi v našem okolju.
Kostanjeva šiškarica tvori zadebelitve (šiške) na poganjkih, ki odmirajo. V maju in juniju se iz šišk izlegajo osice, ki izletavajo in odlagajo jajčeca na drevesa kostanja. Postopno lahko odmrejo cela drevesa. Šiškarica škodo povzroča zlasti na mladih rastlinah, zmanjša cvetenje, pridelavo plodov in lesa. Doslej so preizkušali že številne metode uničevanja. Uporaba insekticidov ni bila učinkovita, saj so jajčeca in ličinke zavarovane v rastlinskih šiškah in jih insekticid ne doseže. Mehanične metode, kot so odstranjevanje napadenih poganjkov in zaščita mladih poganjkov z mrežami, so sicer učinkovite, vendar niso praktične rešitve.
