Branje pod krošnjami na OŠ Roje kot inovativna bralna metoda za spodbujanje veselja do branja

Na OŠ Roje se veselje do branja naših učencev prilagojenega in posebnega programa ter otrok razvojnega oddelka vrtca naše šole trudimo spodbujati na številne načine. To nam uspeva v okviru številnih bralnih projektov v katere so učenci v letošnjem šolskem letu vključeni: Bralne tačke (branje s psom), Rastem s knjigo, Bralnice pod slamnikom, Pravljični palček, Bralna značka, Eko bralna značka, zbiralna akcija papirja …

Na prav poseben način pa veselje do branja pri naših učencih v letošnjem šolskem letu spodbujam kot šolska knjižničarka. Učence razvojnega oddelka vrtca naše šole, prilagojenega in posebnega programa sem povabila k branju in poslušanju pravljic pod krošnjami. V ta namen so učenci s pomočjo prebiranja literature o drevesih, knjig Skrivno življenje dreves avtorja gozdarja Petra Wohllebna in Drevesa, avtorice Ane Marie Kolman, izdelali izpiske o značilnostih in zdravilnih lastnostih desetih drevesnih vrst, ki so prisotne v našem prostoru: topol, jelša, leska, smreka, macesen, jelka, bor, tisa, javor in bukev. Drevesa so v velikem formatu narisali na lepenko in izdelali 3D drevesne mobile. Nanje so pritrdili lističe z izpisanimi lastnostmi za vsako drevesno vrsto in jih ob pomoči pritrdili na steno šolske knjižnice v dve vrsti. Tako je nastal pravi knjižnični bralni drevored, od vhoda v knjižnico pa vse do bralne mize, za katero poteka »branje pod krošnjami«.

V letošnjem šolskem letu učenci pod krošnjami berejo in poslušajo Grimmove pravljice. Otrokom razvojnega oddelka vrtca v okviru šole in učencem posebnega programa pravljice ponujam pospremljene z lutkami in orffovimi inštrumenti, tako da vsebino resnično doživijo, po več senzornih poteh. Učenci prilagojenega programa devetletne OŠ pa lahko pravljice pod krošnjami v tišini samostojno berejo. V toplejših mesecih šolskega leta bomo krošnje iz lepenke zamenjali s pravimi, saj bo branje potekalo na šolskem igrišču, kjer rastejo številna drevesa in klopi pod njimi, okoli lipe imamo postavljeno krožno klop tako da so učenci sede na njej lahko s hrbti naslonjeni na drevesno deblo, kar učencem nudi posebno, z naravnimi zvoki in občutki obogateno branje. Tako prebrana vsebina se učence bolj dotakne, v pravljicah lahko odkrijejo kakšno novo sporočilo, samo branje pa jih zaradi spodbudnega naravnega vzdušja pod krošnjami še bolj veseli.

Avtor: Maja Vode, šolska knjižničarka

Komentarji uporabnikov
Tagi