Ponedeljkov klicaj – Spet o tovornjakih

Ko sem zadnjič zapisal, da so na cestah v glavnem samo še norci, se je vsul plaz kritik na to mojo pripombo, a hkrati sem bil deležen tudi vrste pozitivnih pripomb, češ da je res, da še vedno premalo naredimo za prometno varnost.

Dejstvo je, da so se v zadnjih letih prometne razmere na slovenskih cestah precej spremenile. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je zagotovo povečano število težkih tovornjakov z najrazličnejšimi registrskimi tablicami. Del slovenskega cestnega križa, predvsem v smeri severovzhod – jugozahod ali po domače s Štajerskega prek Ljubljane na Primorsko, je pravzaprav koridor za prevoz materiala iz vzhodnih držav in obratno. Nihče ne ve, kaj se skriva pod ponjavami teh tovornjakov, ki bolj ali manj uničujejo slovenske ceste. Ob nedavni hudi in tragični prometni nesreči, ko so umrli trije sodelavci PP Murska Sobota, so ugotovili, da je tovornjak, ki se je zaletel v kombi, prevažal – stare gume.

Vozne pasove slovenskih avtocest so v svoj zakup vzeli prav tovornjakarji, tako da ostali osebni promet poteka bolj ali manj po prehitevalnem pasu. Sem in tja se še zgodi, da se kak voznik tovornjaka odloči in se umakne na odstavni pas, kolikor to dopuščajo možnosti. A dejstvo ostaja: tovornega prometa je odločno preveč, saj sem prepričan, da bi s pravilno organizacijo in ustreznimi predpisi lahko del tega prometa prenesli na železnico, na t. i. oprtne vlake.

Drugo vprašanje, ki se mi poraja, je problem tehnične ustreznosti teh tovornih vozil. V zadnjem času je na slovenskih cestah zagorelo kar nekaj tovornjakov, eden celo v nedeljo zvečer, in ne dolgo tega je v požaru zgorel tovornjak na primorskem kraku avtoceste na Logu pri Brezovici. Večkrat med vožnjo (kot sopotnik, da ne bo kaj narobe) opazujem, v kakšne gume so obuti tovornjaki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in drugih podobnih držav. Ena sama groza!

Tretja zadeva, ki me moti, je obnašanje voznikov tovornih vozil. Skoraj vsak dan se vozim po enem od delov ljubljanske obvoznice in opažam, da nekateri vozniki niso srečni, če se ne odločijo za prehitevanje. Pri tem seveda presegajo dovoljene hitrosti, za seboj delajo kolono, ne zmenijo se za hupanje itd. Vozniki so utrujeni, poletna vročina bo tudi prispevala svoje. Po pravici povem: strah me je tovornjakov, saj želijo številni vozniki s svojo agresivno vožnjo dokazovati svojo premoč na cesti. Z velikostjo, težo in ne s hitrostjo.

Skratka, čas je, da naredimo red na tem področju. Kdo naj bi delal red, je seveda drugo vprašanje.

PS: Pogled voznika tovornjaka, ki se je odločil za prehitevanje, je bil naravnost ubijalski …

Avtor: Primož Hieng; Foto: Primož Hieng
Tagi