Kaj je to ljubezen?

Vsak bi bil rad ljubljen in sprejet, za otroke je to nekaj najbolj pomembnega brez česa ne morejo odrasti v srečne ljudi. A vsi otroci nimajo te sreče, da bi jim dom ponujal varno in ljubeče okolje. Zato so izpostavljeni mnogim nevarnostim, ki nanje prežijo iz sveta odraslih, a tudi s strani vrstnikov.

Družba pri tem odigra morebiti stransko, a vseeno pomembno vlogo. Kako je v našem času predstavljena ljubezen? Največkrat jo odrasli, ki krojijo svet mode, reklam in kulture, ponujajo skozi spolnost. Spolnost je (a ni) enako ljubezen: Če me imaš rada, boš naredila to, kar hočem! In dekleta, stisnjena med željo po ugajanju in željo po priznanju, vstopijo v odnose, ki jim največkrat ne nudijo ljubezni in varnosti temveč jih razočarajo, ali ponižajo. Sploh pa če padejo v mrežo spolnih izprijencev, ki jih mrgoli kako v realnem tako tudi v virtualnem svetu. O tem govori češki dokumentarni film Ujete v medmrežju, ki smo si ga ogledali na prvem programu Televizije Slovenija. Ujete v medmrežju je filmski eksperiment Barbore Chalupove in Víta Klusáka, soavtorjev Čeških sanj in drugih provokativnih dokumentarnih filmov. Tri izbrana polnoletna dekleta otroškega izgleda so angažirali za vloge dvanajstletnih deklic, ki se prek spleta želijo spoznati z novimi prijatelji. Zgodba temelji na resničnemu dogodku in ima poučno vlogo, saj ob koncu »eksperimenta« dekleta povedo svoje izkušnje in opozorijo mlade in starše, kako lahko postanemo žrtve plenilcev. To so moški vseh starosti, od 16 do 88 let, ki prežijo na osamljena dekleta (in fante) ter jih z izdelanim, psihološkim pristopom zapeljejo in izkoristijo njihovo zaupanje.

Film je prilagojen za mlajšo televizijsko publiko in poleg nekaj obscenih dejanj ne prikaže vsega, kar je bilo posnetega in kaj so dekleta zares doživela. Žal resnične žrtve še vedno premalo kdaj spregovorijo, a z odpiranjem teh tem in spoznajo, da žrtev ni kriva za to, da jo plenilec izkoristi, se bo ta odnos do spolnega izkoriščanja spremenil in bo vse več storilcev razkritih in obsojenih. Predvsem se bodo otroci v danih okoliščinah drugače odzvali in zaupali svojo izkušnjo staršem ali učiteljem. Ali pa sploh ne bodo postali žrtve, ker se bodo znali ubraniti tovrstnim predatorjem. In to je tudi namen tega odličnega dokumentarnega filma, ki je dosegel tudi to, da so bili moški s spleta prepoznani in privedeni k policiji.

Po filmu so bili v televizijski studio povabljeni strokovnjaki, ki se srečujejo s tovrstno problematiko in so vsak s svoje strani podali mnenje o situaciji v Sloveniji – ta ni nič drugačna kot drugod, saj nas je splet povezal v en velik, včasih, a ne tudi vedno, prijazen virtualni svet. Pomembno je zavedanje, da vse, kar damo na splet, tam ostane za vedno. Tega bi se morali zavedati v prvi vrsti starši, ki objavljajo fotografije svojih malčkov in jih tako po nepotrebnem izpostavljajo nevarnostim. Javnost nima kaj iskati v naši intimi, tega se premalo zavedamo odkar smo virtualnemu svetu odprli vrata svojega doma.

Maj je mesec mladih in mladosti, ki gre z roko v roki s prebujanjem teles in čustev, pokažimo mladim vrednost iskrenega, enakovrednega in spoštljivega ljubezenskega odnosa. Spolnost naj bo znak zrelosti in srčne izbire, ne pa tekmovalnih dosežkov. Zanje obstajajo druga področja človeškega delovanja.

Miomira Šegina

******************************************

Miomira Šegina se v teh dneh predstavlja tudi z razstavo fotografij z naslovom “Vse poti vodijo domov”. Razstava si lahko do konca junija ogledate v prostorih Centra za mlade v Domžalah. Vabljeni k ogledu! Več o razstavi si lahko preberete na povezavi tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi