Dobre ideje – Savna v lastni hiši

Kratki zimski dnevi, dolge noči, pomanjkanje sončnih žarkov, itd., vse to vodi k razmišljanju, kako si povrniti in pridobiti nekaj prepotrebne energije. Iz mojih izkušenj, vam lahko povem, da mi pri tem veliko pripomore savnanje doma, pa ne samo v zimskem času.


Po eni strani obstaja dilema pred javnimi savnami. Javni prostori so vsekakor zelo primerni za navezovanje novih stikov in ohranjanje starih, po drugi strani, pa se na teh prostorih ubija intima, ki je predvsem potrebna pri aktivnem počitku in sproščanju. Na teh mestih se zaradi slabe ali pomanjkljive higiene pojavljajo še morebitne okužbe in podobno.

Na podlagi vseh teh ugotovitev in prepričanj sva se skupaj z ženo odločila, da si tak prostor za sproščanje opremiva v lastni hiši. Eno odvečno sobo, ki je služila za »rumpl kamro« smo določili za prostor za naš mini wellnes. Ker ta prostor loči le ena stena od sekundarne kopalnice je bila izbira prostora še toliko bolj prikladna.

Izbira tipa savne

Katera vrsta savne je primerna za domačo uporabo? Glede tega bi lahko pisali dolge referate in razglabljali o primernosti ene in druge. Naša odločitev je bila sprejeta soglasno, odločili smo se za IR savno. IR savna ima prednosti, kot so nizka poraba električne energije, hiter zagon do temperature primerne za uporabo in pa predvsem relativno nizka temperatura savnanja.

Nakup ali samogradnja?

Seveda je bilo potrebno po odločitvi o tipu savne, pregledati kaj ponuja tržišče. Kompromisa med ceno in kvaliteto ni bilo mogoče skleniti. To je sledilo po ogledu savn v nakupovalnih središčih, velikih centrih in povsod, kjer so ponujali cenovno ugodne izdelke. Sledili so tudi obiski pri profesionalnih izdelovalcih savn. Kvaliteta vgrajenih materialov in pa sama izdelava je zelo ustrezala, vendar se je zataknilo pri ceni. Cene osnovnih verzij so se gibale od 2500 €, pa naprej tja do 5000 €.

Glede na to, da sem rad sam svoj mojster in na podlagi brskanja po internetu, je sledila odločitev o samogradnji. To zgleda približno tako: vse je znano, vse je na internetu, dosegljivi so vsi materiali, itd., vendar je potrebno vse izumiti na novo.

Nakup materialov

Sledila je nabava materialov. Glavno vprašanje se je nanašalo na les za izdelavo kabine. Ali uporabiti katerega od zvenečih eksotičnih lesov iz tujine? Ali pa izdelati kabino izključno iz slovenskega lesa? Najprej sem se bolj nagibal k ideji o »slovenski savni«, vendar sem na koncu uporabil prvo varianto iz tujine. Notranjost savne je izdelana iz nordijske smreke. Nordijski les se od slovenskega razlikuje po hitrosti rasti. Rastejo namreč počasneje. To se pozna pri gostoti lesa. Lahko bi uporabil tudi kakšen bolj aromatičen les, npr. kanadsko cedro. Po pogovoru z lastniki savn sem prišel do zaključka, da se aroma lesa z določenim časom izgubi in je potrebno ravno tako uporabljati aromatična olja. Les za zunanjost savne, pa se je izbiral po všečnosti. Lahko bi jo oblekel z iveralom, furniranimi ploščami, naravnim lesom ali podobno. Na koncu je v izbor prišel rochinio, les iz Južne Amerike. Les je naravne rdečkaste barve, kar daje zunanjosti individualen in poseben izgled.

Izbira grelcev je spet vzela kar nekaj brskanja po internetu. V IR savnah se uporabljajo IR grelci z različnimi valovnimi dolžinami – kratki, srednji in dolgi. Odločil sem se za dolgi val, saj z njimi dosežeš globinsko delovanje, poleg tega pa se v kabini ustvari prijetna temperatura do 60 stopinj Celzija. Uporabil sem keramične grelce Irskega proizvajalca z mnogo pozitivnimi referencami.

Dimenzioniranje savne

Ko so se izbrali glavni materiali je sledilo dimenzioniranje savne za dve osebi. Najprej sem želel, da bi bila savna tako prostorna, da bi se bilo možno med savnanjem uleči na klop. Za dober učinek savnanja, mora biti telo direktno izpostavljeno keramičnim grelcem, zato je ideja o ležanju padla v vodo. Zaradi tega je to določilo tudi dimenzijo kabine, 140×115 cm.

Gradbena dela

Vzporedno z izdelavo savne so potekala gradbena dela. Kot sem omenil na začetku, meji wellnes soba na kopalnico. Prostora sta povezana med sabo preko hodnika, kar ni najbolj primerno. V steno sem izdelal odprtino za neposreden prehod med obema prostoroma. Lahko si predstavljate, kako izgledajo rušitvena dela v naseljenem stanovanju. Potrebno je bilo kar nekaj potrpljenja med vsemi gradbenimi deli. Prav tako je bila potrebna tudi predelava tuš banje. Ob prvi gradnji kopalnice smo postavili tuš banjo ob steno v mansardi. Višina ni dopuščala tuširanja odrasle osebe, zato je bil ta tuš v vsej svoji zgodovini uporabljen le nekajkrat in še takrat za tuširanje otrok. Sledilo je še več razbijanja. Staro tuš banjo smo odstranili, vključno z estrihom. Na tej podlagi smo položili mozaik ploščice z ustreznim padcem, da je bilo zagotovljeno odvodnjavanje vode med tuširanjem.

Ker sta bila oba prostora že dodobra razbita, je obveljal rek: »kamor je šel bik naj gre pa še štrik«. Zato sem se odločil, da je sedaj primeren trenutek in sem prestavil in prilagodil še elektro instalacije in antenski kabel. Poškodovane stene sem saniral z Knauf ploščami, čemur je sledilo glajenje s poravnalno maso in beljenje.

Sestavljanje savne

Ko je keramičar zaključil svoje delo v kopalnici in so vsa groba in zidarska orodja izginila iz prostora, je sledilo sestavljanje savne v prostoru.

IR kabina se je do zadnje podrobnosti izdelala v delavnici. Konstrukcija je izdelana tako, da se zaradi lažjega transporta razdre na posamezne plošče in se potem v prostoru enostavno sestavi in fiksira z nekaj vijaki.

Nadajevanje prihodnji teden.

Avtor: Brane Kralj
Komentarji uporabnikov