Kako je s prostorskim načrtovanjem v občini Domžale?

V naše uredništvo smo prejeli pismo zaskrbljenega občana, v katerem sprašuje, zakaj se v občini Domžale tako počasi premikajo postopki v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem (OPN), po domače: sprememba namembnosti zemljišč. Pri tem občan navaja tudi nekaj okoliških občin, ki so svoje prostorske načrte že sprejele ali pa so v različnih fazah sprejemanja. Z vprašanji in dilemami, s katerimi se je na nas obrnil občan, smo se obrnili na Občino Domžale, kjer so nam posredovali odgovor, ki ga poleg pisma zaskrbljenega občana podajamo v prispevku.

Pismo zaskrbljenega občana

KDAJ? Osnovno vprašanje prostorskega načrtovanja v občini Domžale

Ena od najpomembnejših nalog občin je prostorsko načrtovanje. S prostorskim načrtovanjem občina usmerja razvoj, in sicer določa, kje se bo razvijalo gospodarstvo, poleg tega pa tudi posameznikom omogoča, da si na svoji zemlji lahko zgradijo dom. Občine prostorsko načrtovanje izvajajo na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju, ki je bil sprejet v letu 2007. Postopek prostorskega načrtovanja poteka v naslednjih fazah:

  • zbiranje predlogov in pobud,
  • priprava osnutka občinskega prostorskega načrta,
  • usklajevanje osnutka občinskega prostorskega načrta z nosilci urejanja prostora,
  • javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta,
  • priprava predloga občinskega prostorskega načrta,
  • usklajevanje predloga občinskega prostorskega načrta z nosilci urejanja prostora in
  • sprejem občinskega prostorskega načrta.

Čeprav je zakon prvotno določal, da morajo občine svoje prostorske načrte sprejeti v dveh letih po uveljavitvi zakona, tudi v letu 2013 veliko občin še nima sprejetih prostorskih načrtov. Občine, ki so sosede občine Domžale, so do leta 2013 v postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov prišle do naslednjih faz:

  • Mestna občina Ljubljana – sprejet občinski prostorski načrt v letu 2010,
  • Občina Trzin – sprejet občinski prostorski načrt v letu 2010,
  • Občina Mengeš – javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta v letu 2011 in dodatna v letu 2012,
  • Občina Kamnik – javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta v letu 2012,
  • Občina Lukovica – javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta v letu 2011,
  • Občina Moravče – javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta v letu 2012,
  • Občina Dol pri Ljubljani – osnutek občinskega prostorskega načrta v letu 2011.

In v kateri fazi se nahaja Občina Domžale? Občina, ki se rada pohvali s svojo razvitostjo, ni še niti v drugi fazi, torej osnutka občinskega prostorskega načrta še ni pripravila do te mere, da bi ga posredovala v usklajevanje nosilcem urejanja prostora. Argumenti za zamudo, kot so zahtevnost postopka in spremembe zakonodaje ne zdržijo, glede na to, da so nekatere druge občine ob istih pogojih že pripravile prostorske načrte.

V Občini Domžale so se namesto priprave občinskega prostorskega načrta lotili popravkov prostorskih dokumentov, ki so nastali še v prejšnjem tisočletju. Vendar so v popravke zajeti le posegi, ki so v javnem interesu, razvojno in gospodarsko naravnani posegi, posegi za potrebe širjenja kmetijske dejavnosti ali preselitev kmetij in posegi, pri katerih gre za uskladitev plana z dejanskim stanjem. Občani. ki že skoraj 10 let čakamo, da si na svoji zemlji lahko zgradimo dom, pa smo potisnjeni v ozadje, za občino smo drugotnega pomena.

Občine naj bi zadovoljevale potrebe in interese svojih prebivalcev. Občina Domžale na področju prostorskega načrtovanja potreb in interesov svojih prebivalcev ne zadovoljuje. Zato pozivam župana, ki je eden od glavnih krivcev za obstoječe stanje, da občinski prostorski načrt postavi za prioriteto Občine Domžale in v skladu s tem ukrepa.

Zaskrbljen občan naveličan čakanja (ime in priimek hranimo v uredništvu)

Odgovor Tonija Dragarja, župana Občine Domžale

Tako kot uvodoma ugotavljate, je ena pomembnejših nalog Občine prostorsko načrtovanje. Ker v svojem prispevku navajate zgolj postopke sprejemanja novega občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), menimo, da je bralce potrebno seznaniti tudi in predvsem z vsebino OPN. 

1. Pojasnilo zakonodaje

Prostorsko načrtovanje je urejeno z Zakonom o prostorskem načrtovanju in podzakonskimi predpisi. Zakon uvodoma določa, kaj so CILJI in NAČELA, ki jih je pri prostorskem načrtovanju potrebno upoštevati, in sicer:

CILJ PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogoča:
1. trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč,
2. kakovostne bivalne razmere,
3. prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v
prostoru,
4. prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega,
5. ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora,
6. sanacijo degradiranega prostora,
7. varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave,
8. celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino,
9. zagotavljanje zdravja prebivalstva,
10. funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter
11. obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

MED TEMELJNA NAČELA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA SODIJO MED DRUGIMI:

(načelo trajnostnega prostorskega razvoja)
– s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine, omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.

(načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij)
Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(načelo prevlade javnega interesa)
Pri prostorskem načrtovanju in opremljanju stavbnih zemljišč morajo pristojni državni in občinski organi upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju skladno s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.

2. Pojasnilo glede postopka priprave in sprejema OPN za območje občine Domžale

V državi je več kot 220 Občin. Dejstvo, da je do sedaj samo cca. 25% Občin sprejelo prostorski načrt (OPN) kaže na to, da je njihova priprava obsežna, zapletena in draga. Obsežna in draga zato, ker predpisi večinoma predvidevajo novelacijo strokovnih podlag s področij, ki zadevajo planiranje (poplavne študije, prometne študije, študije primernosti zemljišč za obdelavo…), saj obstoječe zaradi zastarelosti in novih dognanj niso več skladne s predpisi. Zapletena zato, ker  je urejanje prostora, ki je sestavljen iz naravnih in ustvarjenih struktur in prekrit z različnimi režimi varstva in varovanj, usklajevanje različnih interesov, ki se na koncu vendarle tako enostavno pokažejo le z barvo namenskih rab na papirju.

Pristojno ministrstvo je že leta 2009 izdelalo Poročilo o stanju na področju sprejemanja novih prostorskih načrtov Občin ter navedlo razloge za takšno stanje. Med ključnimi razlogi so: 

  • pomanjkljivo pripravljena in ne dovolj strokovno utemeljena gradiva, ki jih Občine v skladu z zakonom posredujejo nosilcem urejanja prostora za pridobitev njihovih smernic in mnenj;
  • pogosto vztrajanje pri nekaterih predlogih za spremembo namenske rabe prostora (predvsem spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna), ki so posledica včasih preveč ambicioznih razvojnih interesov lokalnih skupnosti oziroma posameznih zasebnih interesov in so v nasprotju z veljavnimi predpisi;
  • zamude posameznih nosilcev urejanja prostora pri izdaji njihovih smernic in mnenj k osnutkom oziroma predlogom OPN, ki kadrovsko in tehnično ne morejo zagotoviti možnosti za izpolnjevanje z zakonom določenih rokov;
  • izdajanje vsebinsko problematičnih smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, ki pogosto niso dovolj konkretni, večkrat pa nosilci urejanja prostora v njih postavljajo zahteve, s katerimi presegajo okvire, opredeljene s predpisi, kar zahteva dodatna usklajevanja in zavlačuje postopke;
  • dolgotrajno pridobivanje podatkov o prostoru in pomanjkljive strokovne podlage posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so nujne za pripravo OPN, kar pomeni za pripravljavce OPN resno oviro ter dodatno delo in dodatna finančna sredstva;
  • zapleteno in včasih preveč omejitveno zakonodajo, predvsem o t. i. varstvenih resorjih, ki je v glavnem posledica implementacije pravnega reda EU;
  • prepogosto spreminjane sistemske zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja
  • v nekaterih delih neustrezno urejene postopke priprave in sprejemanja OPN v veljavni prostorski zakonodaji.

Navedeni razlogi so bili tudi razlog za spremembe zakona v letu 2012. Občina Domžale je v preteklih letih zaradi zgoraj navedenega in tudi, ker je ocenila, da je zagotavljanje pogojev za razvoj družbene infrastrukture in gospodarstva ter s tem delovnih mest v trenutnih družbenih razmerah prioriteta, pristopila k pripravi sprememb planskih dokumentov.

Razvojni program Občine Domžale 2012-2025, ki ga je Občinski svet sprejel v letu 2012, je dokument, ki določa cilje, ki jim bo s svojim delovanjem in dokumenti sledila uprava. Prostorsko načrtovanje mora tako zagotoviti prostorske pogoje za uresničitev sprejetih ciljev. Ključen prostorski dokument je OPN, ki bo v kratkem posredovan nosilcem urejanja prostora, da v skladu s predpisi podajo smernice za pripravo dopolnjenega osnutka OPN, ki ga bo potem obravnaval Občinski svet ter poslal v javno razgrnitev in obravnavo. Občinski svet je s sprejemom Razvojnega programa sprejel usmeritev, da bo v Občini Domžale do leta 2025 največ 38.000 prebivalcev, saj je to število, za katerega je Občina sposobna zagotavljati ustrezen nivo uslug, ki jih je v skladu s predpisi dolžna zagotavljati. Zavedati se je potrebno, da obstoječa nezazidana stavbna zemljišča z realizacijo gradenj omogočajo doseganje tega cilja. Torej so predlagane, predvsem večje širitve stavbnih zemljišč izven obstoječih meja naselij, v nasprotju s cilji in temeljnimi načeli prostorskega načrtovanja in cilji Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025.

Iz vsega napisanega je potrebno zaključiti, da obstaja velika verjetnost, da bodo občani, ki že skoraj 10 let čakajo na to, da bodo lahko na svoji zemlji zgradili svoj dom, kot je zapisal občan, z uveljavitvijo OPN razočarani. Dejstvo je, da niso vsa zemljišča primerna za gradnjo in da je zaradi trajnostnega razvoja potrebno varovati tudi druge rabe zemljišč. 

Več o usmeritvah za načrtovanje razvoja poselitve si lahko preberete tudi na www.mzip.go

Toni Dragar, župan

Komentarji uporabnikov