Goričico že dvanajstič krasi butara velikanka

Že prejšnjo soboto smo imeli odrasli domžalski skavti veliko akcijo. Potrebno je bilo nabrati zelenje za butaro, ki smo jo letos že dvanajstič pridno naredili in postavili pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Goričici. Ker nas je prišlo na akcijo precej, smo se razdelili v tri skupine ter se odpravili v hribovje Svete Trojice ter nad Blagovico, kjer smo nabrali bršljan, pušpan ter vresje, pa še nekaj cipresovih vej.

Bližal se je petek, 11. april 2014. Butara nas je vabila. Popoldan smo prišli h Pavlijevim, kjer sta nas že čakala Peter in Urška. Vreme smo imeli prekrasno, ravno prav za vezanje butare. Pripravili smo bršljanove vejice, pa leskove veje, zatem oljčne veje, vresje, pušpan in za konec je naša Urška imela pripravljene tribarvne trakove. Deblo je bilo smrekovo, ker za butaro pravijo, da mora biti sestavljena iz sedmih vrst rastlin. Z Majo in Urško smo prinesli smrekovo deblo na podstavke, za vrh izbrali dolge leskove šibe, ki so letos zaradi pozne velike noči že lepo ozelenele, vse skupaj povezali z žico, zatem pa se je začelo. Oljčne vejice za bogat, bahav vrh, nekaj vej ciprese, brinja in pušpana, zatem pa po celem deblu lepo porazdelili bršljan, vresje ter pušpan. Delo nam je šlo hitro od rok, saj letos nismo naredili tako velike kot vsako leto, letos je le enajst metrska. Ostali so lepo rezali bršljanove vejice, da smo jih lažje vezali na deblo. Za konec je Urška še vse lepo ozaljšala z pisanimi tribarvnimi trakovi. Že med vezanjem butare so nas lepo postregli z kavico in dobrimi flancati.

Ko smo vse lepo postorili smo si butaro naložili na ramena ter jo odnesli do farne cerkve Marije Vnebovzete, nekaj sto metrov od Pavlijeve domačije. Nošnjo butare na ramenih je pospremilo kar nekaj pogledov domačinov ob cesti, ki so opravljali drobna dela na vrtovih. Kar hitro smo jo postavili, saj je letos precej lahka, pomagale pa so nam tudi naše skavtinje. Pridne in močne sestre. Pridružil se nam je tudi naš župnik mag. Klemen Svetelj. Malo smo še pokramljali, naredili gasilsko fotografijo ter odšli zadovoljni do Mertovih, kjer je bilo še potrebno narediti še majhne butarice za domov, pa še z okusnim ribjim namazom in doma pečenim kruhom smo bili lepo postreženi. Vse pa smo poplaknili z domačim ribezovim sokom.

Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali narediti in postaviti butaro.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov