Alzheimer caffe: O demenci

Tokratno predavanje v okviru srečanj Alzheimer caffe, ki je potekalo v sredo, 15. novembra v prostorih Kavarnice Vej`ca v Domu upokojencev Domžale in je bilo namenjeno sorodnikom ter prijateljem oseb obolelih za demenco, je pripravila psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. spec. psih. V uvodu srečanja je gostjo predstavila Cveta Zalokar.

»Skleroza je najlepša bolezen. Nič ne boli in vsak dan izveš kaj novega.« To je šala, ki ste jo verjetno že slišali. Morda ste se ob njej celo nasmehnili. Potem pa se vam nenadoma ne zdi več smešna, saj ste pozabili plačati položnice, pozabili ste na prijateljev rojstni dan, niste se mogli spomniti ali ste že kupili mleko … In pri vsem tem naša osebna izkaznica pravi, da sploh še niste stari. Sicer se z leti telo spreminja, presnova se spremeni, doletijo nas za starost značilne bolezni, pojavi se naglušnost, slabovidnost, pa tudi možgani začnejo delati zmanjšano.

A ne skrbite, če občasno pozabljate, to se kdaj pa kdaj zgodi vsem, zagotovo niste izjema. Strokovnjaki pravijo, da je občasno pozabljanje normalno, zato se nima smisla preveč jeziti ali se celo spraševati, če je z vami kaj narobe. Skrbeti pa vas mora, če se vam to dogaja prepogosto ali če se težko osredotočite na tisto, kar počnete. Tudi za možgane velja, da bolje delajo, če jih uporabljamo. Če skrbimo, da so čim bolj aktivni, si lažje zapomnimo informacije. To je le eden od nasvetov, kako izboljšati spomin.

Demenca je namreč hujša od vsake poškodbe udov telesa. Bolnik močno pozablja, nikogar ne spozna, včeraj je recimo z vami jedel, danes vas več ne prepozna. Demenca je napredujoče upadanje umskih sposobnosti zaradi poškodbe ali obolenja možganov, ki se običajno pojavi po 65. letu starosti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki ni del običajnega procesa staranja, temveč napredujoča nevrodegenerativna bolezen možganov, ki povzroči odmiranje živčnih celic in izgubo njihove funkcije.

Danes poznajo že več vrst demenc: Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, demenca z lewyjevimi telesci, frontotemporalne demence, Pickova bolezen, reverzibilne demence ter še nekaj drugih demenc. Demenca se bolj kot katerakoli druga duševna ali telesna bolezen vpleta v običajne družinske in medosebne odnose. Ker bolezen napreduje in se bolniki zelo hitro tudi osebnostno spremenijo, je življenje zanje in za njihove svojce še težje.

Znaki bolezni so raznoliki, najpogostejši so: postavljanje enakih vprašanj, težave pri iskanju primerne besede ali pri poimenovanju predmetov, večkratno pripovedovanje o istem dogodku ali doživetju, težave pri opravljanju vsakodnevnih, bolj ali manj rutinskih opravilih, težave pri ravnanju z denarjem in pri preprostem računanju, odlaganje stvari na netipična mesta in iskanje predmetov, zanemarjanje sebe in svojega neposrednega okolja, nekritičnost in slaba presoja okoliščin, težave pri sprejemanju odločitev in prelaganje odločitev na druge, izgubljanje v znanih prostorih …

Skrb in nega bolnikov z demenco prinašata velike duševne in telesne obremenitve. Bolezen bolnikom postopoma jemlje njihovo samostojnost, sposobnost odločanja o sebi. Tako spreminja odnose v družini, zato je treba družinskim negovalcem nujno pomagati. Največkrat so še zaposleni in tako izpostavljeni številnim dilemam, kako urediti razmerje med poklicnim in družinskim življenjem, kako zagotoviti pomoč med svojo odsotnostjo, kako rešiti finančne obremenitve in kako premagati lastno jezo, nemoč in občutke krivde, če nege in pomoči ne morejo izpeljati.

In za zaključek še odgovor na vprašanje, kaj vse vpliva na staranje. Genetika – kar prinesemo na svet, zdravje – kar uspemo ohraniti dobrega, izobrazba – za kar se potrudimo, mentalna aktivnost – kar naredimo zase, telesna aktivnost – kar naredimo zase, dobro funkcioniranje – kar zagotavljamo, osebnost in razpoloženje – kar smo in si želimo, socialni in kulturni dejavniki – s čimer smo obdani ter spol – kar smo.