Hernija diska – kaj pa sedaj?

Kaj hernija diska sploh je?

Medvretenčno ploščico oz. disk sestavljata dve snovi  – nucleus pulposus v njenem jedru in anulus fibrosus okoli nucleus pulposusa. Jedrski del diska, torej nucleus pulposus,  je sestavljen iz vode, vsebuje pa tudi hrustančne celice in kolagenska vlakna. Ima sluzasto konsistenco in lastnost vezave vode, ki jo zagotavljajo proteoglikani.

Ti privlačijo vodo in podpirajo strukturno celovitost diska, ki omogoča njegovo primarno funkcijo – vzdrževanje in prenašanje pritiska. Ko govorimo o herniji diska govorimo o prehodu nucleusa pulposusa v fibrozni obroč anulusa fibrosusa. Ta prehod je postopen in se pojavlja med našim gibanjem.

Odvisno od količine materiala, ki je izstopil iz področja medvretenčne ploščice, lahko pride do kompresije in draženja živčnih korenin. Posledica je bolečina, ki se se običajno pojavi v kombinaciji z nevrološkimi izpadi, ki nastanejo zaradi kompresije omenjenih korenin (pekoč občutek, mravljinčenje itd.).

1. Pogosto strokovnjaki pozabijo na pomen higiene hrbtenice!

Glavna napaka ljudi z bolečinami zaradi hernije je, da se gibanju popolnoma izogibajo. Jedro medvretenčne ploščice je namreč sestavljeno iz kolagena, ki se upira silam kompresije, zato je za zdravje naših diskov obremenitev ključnega pomena, sploh v obdobju celjenja hernije. Obremenitve morajo biti primerne in redne.

Najpomembnejše dejstvo, na katerega ljudje pozabijo in ga zanemarjajo, je pomen higiene hrbtenice. Gre za pravilnost in prilagojenost gibanja ob opravljanju vsakodnevnih opravil skozi ves dan. V kolikor ljudje temu ne posvečajo pozornosti bodo bolečine kljub pravilni vadbi še vedno prisotne. Telovadimo 1. uro v dnevu in če se ostalih 23. ur gibljemo nepravilno, nam vadba ne pomaga bistveno. Gre torej za iskanje tehnike, ki posamezniku med njegovimi dnevnimi aktivnostmi, ne stimulirajo bolečine (usedanje, vstajanje, obračanje v postelji, pobiranje, predklanjanje itd.). Pri tem ne smemo pozabiti tudi na edukacijo pravilnega gibanja na delovnem mestu.

2. Pomembne so osnovne vaje za kontrolo gibanja in aktivacijo mišic

Del higiene hrbtenice je tudi učenje kontrole gibanja. To pomeni, da naj bodo naši gibi, predvsem v začetku, izvedeni z zavedanjem in kontrolo nad izvedbo. Sčasoma se pravilne izvedbe gibov privadimo in gibi postanejo avtomatizirani. Kontrola gibanja je ključnega pomena za preprečitev in celjenje hernije.

“Bracing “ je pogost termin, s katerim laično povedano zagotovimo stabilnost hrbtenice in s tem preprečimo gibanje le-te. Gre za pravilen stisk stabilizatorjev in ustvarjanje rahlega pritiska v trebušni votlini, kar rezultira v stabilizaciji hrbtenice.

Bracing je nujen tako med vadbo kot tudi pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Omogoča nam, da gibe izvedemo efektivnejše in varnejše. Moč bracinga pa je odvisna od naloge, ki jo bomo opravili – npr. bracing ob pobiranju čevlja s tal bo veliko manjši kot bracing ob pobiranju 40 kilogramskega zaboja.

Bracing se najlažje naučimo v leži na hrbtu na tleh. Ko to obvladamo dodamo tudi gibe rok in nog. Tukaj v poštev pridejo stabilizacijske vaje, ki so lahko zelo dobra iztočnica za učenje bracinga (plank, stranski plank, superman itd).

3. Ne pozabite na vaje v stoječem položaju!

Kot omenjeno so stabilizacijske vaje super izhodišče za učenje bracinga in mišične kontrole. Vseeno pa naj ne predstavljajo večine našega vadbenega programa. Ljudje smo namreč pokončna bitja, zato je za dolgoročni uspeh ključna mišična kontrola pri gibih, ki jih izvajamo stoje. Tukaj govorimo o kompleksnih gibalnih vzorcih, ki so tudi del našega vsakdanjega gibanja (počepanje, predklanjanje, dvigi nad glavo, nošenja itd.). Pravilno izvedbo se je dobro naučiti najprej z lastno težo, nato pa dodajamo obremenitve. Le-teh se ne smemo bati, saj so del našega življenja tudi izven vadbe (nošenje vrečk, pobiranje reči s tal itd.). Bolj smo nanje navajeni in bolje kot znamo z njimi ravnati, manjša je možnost bolečin in poškodb v hrbtenici.

Več o herniji in ukrepih, če do tega pride, pa najdete v zapisu na povezavi tukaj.

V kolikor potrebujete pomoč pri odpravi zgoraj opisanih težav, pa se prijavite na uvodni pregled v naših KinVital kinezioloških centrih.

Avtor: Kaja Kaligaro, KinVital