Umrl je slovenski alpinist, gorski reševalec in pisatelj Tone Škarja iz Mengša. Škarja, alpinist, gorski vodnik, gorski reševalec, pisatelj, fotograf, organizator in vodja odprav je 15. januarja napolnil 83 let. Kot vodja legendarne odprave Everest 1979 je na vrh sveta popeljal prva Slovenca, za kar je prejel tudi Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje za šport.
Ob njegovi smrti so na Planinski zvezi Slovenije zapisali, da je Tone Škarja s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem planinstvu in alpinizmu. Decembra 2019 je prijel priznanje častni član PZS, s katerim se je Planinska zveza Slovenije poklonila enemu od tvorcev slovenske himalajske zgodbe za življenjsko delo, ki obsega dolgoletno delo v planinski organizaciji in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini.
Tone Škarja, ki je živel v Mengšu, je bil član planinske organizacije od leta 1951. Z alpinizmom se ukvarjal od leta 1956. Kakovostni vzponi v Julijskih in Centralnih Alpah so mu odprli pot na alpinistične odprave v visoke gore, najprej leta 1964 na Kavkaz in naslednje leto na Kangbačen. Opravil je čez 1000 alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot 30 prvenstvenih. Izvedel je tudi prve velike ledne in kombinirane slovenske alpske vzpone. Bil je član mnogih alpinističnih odprav ter tudi vodja odprav na Kangbačen 1974, Everest 1979, Jalung Kang 1985, Šiša Pangmo 1989, Kangčendzengo 1991, Anapurno 1992 in 1995 ter Daulagiri 1998. Bil je tudi organizator odprav Everest 1996 in Čo Oju 1988 in 2001 ter vodja več izvidnic in trekingov.
Od leta 1968 do 1978 je bil načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 do 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998 – 2011). Bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.
Zlato plaketo za življenjsko delo v športu mu je leta 2007 podelila Občina Kamnik. 11. februarja 2011 mu je bila v Unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union izročena Bloudkova plaketa za življenjsko delo v športu. O vzponih in odpravah je objavljal v Planinskem vestniku ter v drugih revijah in časopisih je soavtor učbenika Hoja in plezanje v gorah ter avtor in soavtor več knjig o alpinizmu in odpravah v tuja visokogorja, bogato opremljene s fotografijami. Na njegovih poteh, vzponih in sestopih se je namreč nabralo na stotine zgodb. Bilo jih je toliko, da bi bil greh, če jih ne bi zapisal v knjižni obliki. In jih tudi je – pisal je knjige o Everstu, o Kangbačenu, o stenah njegovega življenja … Zadnjo knjigo je napisal s pomenljivim naslovom “Po svoji sledi”. Posneli so tudi gorniški film z naslovom “Tone, javi se”.
O Tonetu Škarji smo lansko leto na našem portalu objavili dva prispevka. Avgusta je bil gost na kulturno-etnološki prireditvi Mengeš iz preteklosti v sedanjost in za prihodnost: Planinstvo v Mengšu, oktobra pa je bil gost Gorniškega večera v Knjižnici Domžale. Tone Škarja – Spomini staroste.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miro Pivar (arhiv domžalca)
