Koledar dogodkov

Še en gol za zmago pripoveduje zgodbo o nogometni ekipi Ameriške Samoe, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2001 proti Avstraliji izgubila kar z 31:0 in se tako zapisala v zgodovino kot ekipa z najhujšim porazom. Leta 2014 se ti legendarni poraženci pripravljajo na novo svetovno prvenstvo in tokrat ne nameravajo izgubiti, zato najamejo neodvisnega trenerja, ki bi jih lahko popeljal do zmage.

Roza je cvetna vila, ki živi v Deželi večnega poletja. Vsako jutro in vsak večer s svojo čarobno palčko čebelam skrbno odpira in zapira cvetove. Bolj kot vse na svetu si želi prijateljev, vendar je preveč prestrašena, da bi se podala v širni svet. Nekega dne pa v njeno življenje prileti zgovorna in samozavestna metuljčica Svilčica. Ob njej se opogumi tudi Roza in pogleda na svet z drugačnimi očmi. Nato pa se neke noči Svilčica s svojega raziskovanja ne vrne. Rozo zaskrbi: je prijateljica morda v nevarnosti? Tam zunaj namreč živi Kamnita škratinja, ki gozdne prebivalce s strupenim pogledom spreminja v kamen. Roza se odloči poiskati prijateljico.

o avtorici
Rojena leta 1991. Na Danski državni filmski šoli je študirala animirani film, vsebinam za otroke pa se je posvečala v obliki televizijskih serij in računalniških igric. Ukvarja se tudi z ilustracijo otroških knjig, leta 2020 pa je izšel njen knjižni prvenec. Njeni filmi, zgodbe in svetovi so poetični in otipljivi, njihova vizualna ekspresivnost pa vabi otroke, da vstopijo v avtoričin magičen in igriv svet. Roza in Kamena škratinja je njen celovečerni prvenec.

iz prve roke
»Knjige o Rozi mi je v otroštvu prebiral oče in njen svet me spremlja že od takrat. Še danes si želim, da bi z Rozo in njenimi prijatelji živela v Deželi večnega poletja, spala v rožnem grmu, z mišmi jedla borovničevo pito in plesala z vilinci, ki se ponoči bleščijo kot srebro. S filmom sem želela ustvariti pustolovski film o prijateljstvu. Film o tem, kako se vsak od nas poskuša prilagoditi skupnosti, glede na to, kakšni smo. In o tem, kako bomo zaradi našega strahu pred osamljenostjo naredili vse, da bi pripadali skupnosti.« – Karla Nor Holmbäck

Film Bela golobica je posnet po zbirki zgodb, ki razširjajo pripoved o junakih iz svetovne knjižne uspešnice Čudo, ki je sprožila gibanje »izberi prijazno« (»choose kind«).

V njem spremljamo Juliana (Bryce Gheisar), ki se v novi šoli trudi, da bi ga sprejeli, po tem, ko je bil iz prejšnje šole izključen zaradi neprimernega obnašanja do dečka Auggija Pullmana. Julianova babica (Helen Mirren) z njim deli svojo zgodbo o pogumu. Mladost je namreč preživela v Franciji, ki so jo v tistem času okupirali nacisti. Mlado judinjo je pred smrtno nevarnostjo jo je zaščitil fant, ki ga je pred vojno skupaj s sošolci zasmehovala. Nato sta pred kruto resničnostjo pobegnila v svoj lasten domišljijski in čaroben svet, kjer sta gojila ljubezen.

Poletje ob Baltskem morju. Vroče je in že več tednov ni deževalo. Pisatelj Leon je s prijateljem Felixom namenjen v počitniško hišo sredi gozda, da bi tam v miru končal svoj roman. Toda ob prihodu mladeniča ugotovita, da ne bosta sama: v kuhinji brni pralni stroj, na mizi so napol prazni kozarci za vino, po tleh pa ženska oblačila. V okoliških gozdovih medtem divja požar …

nagrade
Berlinale (srebrni medved – velika nagrada žirije); Palić (nagrada za najboljši film, nagrada FIPRESCI)

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

o avtorju
Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so Notranji mir (Die innere Sicherheit, 2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Na mednarodno prizorišče se je prebil z Barbaro (2012), zgodbo o vzhodnonemški zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolnišnico na podeželju. Film mu je poleg kritiške hvale in številnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu. Leta 2014 je s Phoenixom (2014), hitchcockovsko psihološko dramo, umeščeno med ruševine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kritiško cenjenih sodobnih nemških režiserjev. Sledil je Tranzit (Transit, 2018), zgodba o mladeniču na begu pred fašističnim okupatorjem, prestavljena v 21. stoletje. Film smo si v prisotnosti režiserja lahko ogledali na 29. Liffu, festival pa je Petzoldu posvetil tudi retrospektivo. Pri nas smo si nazadnje lahko ogledali Undine (2020), zgodbo o mitološki vodni nimfi, ki si jo je režiser zamislil kot prvi del trilogije na temo naravnih elementov. Film je Pauli Beer prinesel srebrnega medveda na Berlinalu in nagrado Evropske filmske akademije, igralka pa je eno glavnih vlog odigrala tudi v Petzoldovem drugem delu trilogije Rdeče nebo.

Filmski abonma PONEDELJEK in IZVEN

Še en gol za zmago pripoveduje zgodbo o nogometni ekipi Ameriške Samoe, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2001 proti Avstraliji izgubila kar z 31:0 in se tako zapisala v zgodovino kot ekipa z najhujšim porazom. Leta 2014 se ti legendarni poraženci pripravljajo na novo svetovno prvenstvo in tokrat ne nameravajo izgubiti, zato najamejo neodvisnega trenerja, ki bi jih lahko popeljal do zmage.