Zgodbe našega kraja: kako smo se nekoč prevažali

Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije vsako leto pripravi natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja. Letos je bil podnaslov natečaja Kako smo se nekoč prevažali. Ideja se je rodila konec leta 2017. Želja je bila ustvariti projekt, ki bi omogočil tesnejše povezovanje splošnih knjižnic z lokalno skupnostjo, obenem pa spodbuditi starejše k aktivnosti in ustvarjanju. Namenjen je vsem, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo. Nagrade so simbolične. Letos so jih prispevali AMZS, Arboretum Volčji Potok, založba Goga, Kinodvor, Slovensko mladinsko gledališče in Tehniški muzej Slovenije. Vendar smisel ni v nagradah, glavni namen je pridobiti avtorje zgodb in jih aktivirati, da sodelujejo pri zbiranju spominov, kar je tudi socialna vloga knjižnice.

Tema natečaja je vsako leto drugačna, a vedno tesno povezana z zgodovino lokalnega okolja. Letos je natečaj potekal od 12. junija do 30. oktobra 2023. Prispelo je 67 kratkih, resničnih zgodb iz vse Slovenije. Avtorji zgodb so bili stari od 60 do 93 let. Žirija je izbrala 10 najboljših. Pri organizaciji natečaja je sodelovala tudi Knjižnica Domžale, zato vsako leto na natečaj prispejo tudi zgodbe iz Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice in Moravč.

Zgodbe iz našega okolja so že drugo leto zapored med nagrajenimi. Drugo nagrado je tako osvojil Bogomil Brvar iz Moravč. V svoji izjemni zgodbi piše o »knapucu«. To je bil rudniški avto – kamion, ki je vozil knape – rudarje v rudnik Zagorje in nazaj domov trikrat na dan, na tri izmene. Zjutraj ob petih je pobral prve rudarje na vzhodu Moravške doline – v Pečah, postaje pa so bile še Kandrše, Mlinše, Razpotje in Pod gradom – Valvasorjevim gradom. Knapuc je bil izjemen avto, prekrit s ponjavo, ameriški vojaški kamion chevrolet sivkasto zelene barve, ki ga je po koncu 2. svetovne vojne dobila uprava rudnika.

Med ostalimi nagrajenci je bila tudi Zinka Kosmač iz Trzina z zgodbo Z zelenim Tomosom po trzinskih poljih. Rojena je bila pred 78 leti v Trzinu, ki je bil takrat majhna vas. To so bili časi, ko je bilo glavno prevozno sredstvo še vedno konjska vprega. Gospa Zinka piše o svojem očetu, ki je  začel izdelovati gasilske vozove s sedeži za gasilce, kasneje tudi avtomobilske prikolice. Odraščala je v družbi fantov, ki so jih zanimali motorji. Spominja se čudovitega zelenega Tomosovega mopeda, ki ga je kupil oče in vožnje z njim po trzinskih kolovozih in makadamskih poteh.

Kolo za vse. Foto: osebni arhiv Mire Smrkolj

Na natečaju je sodelovala tudi lanskoletna prejemnica druge nagrade, gospa Mira Smrkolj iz Moravč z zgodbo Kolo za vse, ki jo je opremila tudi s fotografijami. Zgodba govori o ženskem kolesu, ki je bil prava dragocenost. Pri hiši je bilo kot simbol poštenosti in reka, da se dobro z dobrim vrača.

Vsi trije avtorji so nam dovolili objavo zgodb. Toplo vas vabimo, da jih preberete, saj je glavni namen natečaja zbiranje spominov na vsakdanje življenje nekoč, za zanamce, ter s tem promovirati pomembnost kulturne dediščine. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se projektu pridružite v letu, ki je že za vogalom.

Na portalu Kamra si lahko preberete vseh deset najboljših zgodb in ogledate fotografije z zaključne prireditve.

Ob koncu leta vas vabimo k prebiranju naše bogate domoznanske zbirke. Tu boste našli zgodovino Domžal in okolice, stare razglednice, spletne domoznanske razstave, predstavitev naših domoznancev in številne zgodbe, ki smo jih objavili na spletnem portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Naj vas ob tej priložnosti spomnimo, da letos mineva tudi 150. let od ustanovitve prve javne knjižnice v Mengšu.  Prvo javno knjižnico v Mengšu je leta 1873 ustanovilo bralno društvo. Kakšna usoda je doletela knjige po prenehanju bralnega društva, ni znano. Dejstvo pa je, da se je knjižnična dejavnost v Mengšu skozi zgodovino razvijala naprej vse do danes. Vabimo vas, da si ogledate zgodbo o Mengšu.

Zimska pokrajina. Foto: www.kamra.si

Za konec prispevka in tudi konec leta si želimo, da bi še naprej tako množično prebirali  vsebine Knjižnice Domžale s področja naše lokalne zgodovine. Vabimo vas, da sodelujete pri soustvarjanju te bogate zbirke. S sodelovanjem na natečajih Zgodbe mojega kraja, poletnem fotografskem natečaju ali literarnem natečaju Poezija zdravi soustvarjate najpomembnejšo zbirko vsake splošne knjižnice. 12. aprila 2024 bomo že drugič organizirali Shranimo spomine. Na ta dan povabimo vse, ki imate doma spravljene stare razglednice, fotografije ali druge dokumente, da nam jih prinesete v knjižnico, kjer jih digitaliziramo, originale pa vam takoj vrnemo. Iz vaših zakladov bomo ustvarili nove zgodbe. Aprila bomo zbirali stare božično-novoletne in velikonočne voščilnice, razglednice in fotografije, ki nas bodo spomnile na praznike nekoč. Že zdaj jih lahko pripravite vsi, ki ste pripravljeni to deliti z drugimi.

“Pomesti z vsem, kar vas teži, z žalostjo, tegobami, slabimi spomini. Se vzravnati. Odpreti nov cikel. Si reči, da je konec zmeraj tudi začetek nečesa novega, se vam ne zdi?”

Brina Svit 

Vse dobro v letu 2024 vam želi kolektiv Knjižnice Domžale.

 

Tagi