Slovenski festival vin povsem zapolnil Cankarjev dom
Festival vseh vinskih festivalov – ali kot bi ga naslovili angleško govoreči: THE festival – je včeraj okupiral Cankarjev dom. Na njem se je zvrstilo več kot 100 vinskih kleti s svojimi razstavnimi prostori, ki so jih krasile steklenice zgolj najboljših vin.
Če je bil v četrtek, 16. novembra, Slovenski festival vin, ki je letos dočakal svojo 23. edicijo, precej dobro obiskan, je v petek, kar se števila obiskovalcev tiče, doživel svoj vrhunec. Od splošne publike do strokovnjakov, od enologov in gastronomov do popolnoma amaterskih pokuševalcev, vidno je užival celoten spekter vseh, ki so bili del festivala.
O obširnosti vinske pravljice, ki je prestolnico zavzela za dva dneva, priča tudi dejstvo, da je bilo na prste ene roke našteti razstavljavce, ki so na festival prinesli zgolj dva ali tri vzorce vin; večinoma je bilo pri posameznem vinarju zaznati po pet, šest in tudi več steklenic, ki so vse omamno vabile pokuševalca k izpitju.
Stojnice, ki so se domala šibile pod težo vina, so se razprostirale po celotnem prvem preddverju Cankarjevega doma, zelo podobna je bila zgodba tudi v drugem preddverju.
Slovenski festival vin pa je specifika v svoji kategoriji dogodkov, saj – poleg tega, da je na njem moč okusiti najširši repertoar vin na enem mestu – se geografsko ne osredotoča na zgolj en vinorodni okoliš. Tako je bilo letos možno poskusiti vina iz Prekmurja, Štajerske, Bele krajine, Dolenjske, Bizeljskega – Sremiča, Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in Istre, kar pa predstavlja vse slovenske vinorodne dežele. Kar je narava ločila z 250 kilometri medsebojne razdalje, je Slovenski festival vin postavil v dve etaži Cankarjevega doma.
Festival smo obiskali tudi sami in se pomudili na številnih razstavnih prostorih. Za kar lep čas je našo pozornost ukradla stojnica Vin Berce, kjer smo okusili penino klarnica, ki je po nesrečnem naključju nekoliko pozabljena stara vipavska sorta grozdja. Izjemno sveža penina je služila le kot uvod v preostali asortiman, ki so ga ponujali Bercetovi – zelen, cabarnet sauvignon, pokalca, »single vineyard« rose iz merlota in rebula so se še bohotili pri njih.
Naslednji vinar, ki smo se mu uspeli nekoliko bolj posvetiti, trži svoja vina pod znakom Vinska klet Prus. Upamo trditi, da je bila njegova stojnica med najbolj obiskanimi; kako ne bi bila, ko pa so se na njej poleg nadokusnih vin na veliko razprostirale tudi tri festivalske plakete – v kategoriji rdeči mirnih vin je njegova modra frankinja osvojila drugo mesto, svetovno vino pa prvo mesto. Ni pa to edina kategorija, v kateri je slavil Prus … Titulo najboljšega belega vina z ostankom sladkorja so poveznili na steklenico njegovega rumenega muškata, pri kateri se je sladkor ustavil šele pri nekje 110 gramih na liter.
Enega izmed bolj zavidljivih naborov vin so imeli pri Vinih Sanabor. Poleg treh penin – ambrosie iz rumenega in muškata ottonel, pallidie iz malvazije in floridie iz modrega pinota – so ponujali še šardone, malvazijo in modri pinot. Prvenstveno smo poskusili njihove penine; posebno bi bilo potrebno izpostaviti rose varianto iz modrega pinota, ki so ji nadeli ime floridia, saj je bilo v njej začutiti intonacije jagodičevja s pridihom krušnih drobtin, kot je to tipično za pinot noir.
Izjemno prešerno je bilo vzdušje tudi pri mladem vinarskem paru Vrecl. Na njihovih etiketah se pod priimkom bere napis »vrhunska vina«, vsekakor pa to po okušenem sodeč neogibno drži. Na festivalu so točili suhi in polsladki sauvignon in nekoliko manj razširjeni zeleni silvanec.
Kolikor ste zamudili Slovenski festival vin, vas bomo morali razočarati, da boste podobno izkušnjo lahko na slovenskih tleh doživeli najverjetneje šele čez eno leto, poteka pa že danes in še naslednji vikend Vinska pot v rovih pod starim Kranjem, ki ravno tako združuje številne vinarje iz več vinorodnih okolišev.
Besedilo, fotografije: Rok Učakar Grašič