Črni petek
Ah, kaj ni lepa jesen s svojimi zlatimi barvami, meglenimi jutri in vabljivimi trgovskimi centri v katerih poteka najbolj živahno dogajanje pri nas – nakupi!? Ko prihaja konec leta ni več pomembno, ali imaš denar ali si ga že zapravil do zadnjega evra, saj so tu banke, ki nam bodo dale dodatne limite in trgovci s svojimi priboljški v obliki popustov na trikrat že dvignjene cene! Vse se bo bleščalo, pisani plakati že obljubljajo 40 in več procentna znižanja, življenje čez noč postane lahkotno in pravljično kot v svetu Alice v čudežni deželi. Tako je prav, naj si človeštvo da duška – dovolj je trpelo zaradi Covida, energetske krize, ki se nam šele obeta in vojn, ki vznikajo takoj, ko se kakšna neha! Slabo vest nam vzbujajo le konference o ekološki krizi na katerih se vsi strinjajo, da potrošniki ustvarjamo smeti in uničujemo svoj prelepi modri planet. Kar neki.
Odkar smo izgubili nekaj starih praznikov, smo hitro uvozili nove, no, najbrž so se uvozili sami, tako kot to gre v svetu, kjer vlada denar. Ali ste se kdaj vprašali, zakaj se praznik prednovoletnega zapravljanja imenuje »črni petek« čeravno traja cel mesec? Je črn za kupce, ki kupijo vse, kar ima popust ali za trgovce, ki si manejo roke in vedo, da se bodo znebili odvečnega blaga? Tukaj je razlaga.
Črni petek je neuradno poimenovanje petka, ki sledi ameriškemu zahvalnemu dnevu – slednji se v Združenih državah Amerike praznuje na četrti četrtek v novembru. V ZDA velja dan po zahvalnem dnevu že od leta 1952 kot začetek božične nakupovalne sezone. V 21. stoletju so začeli globalni trgovci, ki sicer izvirajo iz ZDA, obširneje promovirati črni petek tudi v drugih državah, kjer poslujejo, pridružile pa so se jim tudi lokalne trgovine. V zadnjih letih se je črni petek v večji meri uveljavil tudi v Sloveniji, čeprav ne praznujemo dneva zahvalnosti. V zadnjih letih se uveljavlja še nov potrošniški dan, in sicer tako imenovani spletni ponedeljek (tudi »kiberponedeljek«), ki je na prvi ponedeljek po črnem petku in je namenjen popustom pri spletnih nakupih. Razlage imena »črni petek« so različne; priljubljena je ta, da so prodajalci večino leta poslovali s finančno izgubo, nato pa so v praznični sezoni, ki se začne po zahvalnem dnevu, končno izplavali iz rdečih številk v črne.
Če smo že uvozili črni petek, naj izvemo tudi kaj za vraga je zahvalni dan. Zahvalni dan je bil sprva verski praznik in izvira iz tradicije zahvaljevanja bogu za dobro letino. Ameriška tradicija zahvalnega dneva sega v leto 1621, ko so evropski priseljenci kolonije Plymouth v današnjem Massachusettsu praznovali dobro letino skupaj z ameriškimi staroselci. Ti naj bi jim predhodno pomagali prebroditi težko zimo, tako da so jim dali hrano v času primanjkovanja. Lincoln je kot praznik določil zadnji četrtek v novembru. Čez dobrih 75 let, natančneje leta 1939, ga je predsednik Franklin Delano Roosevelt pomaknil na prvi četrtek v novembru, da bi podaljšal obdobje prazničnih nakupov od zahvalnega dne do novega leta. Danes v ZDA zahvalni dan praznujejo četrti četrtek v novembru, kot je leta 1941 določil kongres.
Vidite, kam je pripeljalo ameriške staroselce to, da so pomagali prvim priseljencem preživeti zimo? Danes mi potrošniki pomagamo trgovcem preživeti obdobje krize in slabše prodaje, kar pomeni, da bomo naslednje leto, mi potrebovali pomoč. Se bodo trgovci spomnili nas, ko ne bomo več imeli denarja? Do naslednjega zahvalnega dne imamo dovolj časa za premislek.
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.