Koledar dogodkov

Event Information:

• čet

  21

  Nov

  2019

  Boštjan Kavčič: Minevanje

  19:00Galerija Domžale

  Nikoli v življenju še nisem prebral take žalostinke in slavospeva hkrati, kot jo je zapisal Boštjan Kavčič za svojo izginulo brusilko. Naj bo to iztočnica za prvo razstavo umetnin v prenovljeni Galeriji Domžale.

  

  V resnici je prenovljena Galerija – za prenovo smo zelo hvaležni Občini Domžale – orodje, s katerim zbiramo naše likovne vtise in bogatimo duha. Naš prenovljeni hram bo zdaj, ko je v novem in normalnem stanju, lahko ponudil več in bolje. HVALAHVALA!

  Kaj pa Boštjanova brusilka? Še jih delajo, ampak veste, kipar se na svoje orodje naveže, pa na prah in hrup, ki ju z orodjem proizvaja, še zlasti če se, tako kot Boštjan Kavčič, počuti enega z orodjem in kamnom, ker je v tem srečen.

  Kamen, ta nem in strašno poln material je lahko poetičen, celo religiozen; hkrati predmet grobega napadanja kiparja ali kamnoseka. Ko avtorja odštejemo, ostane poetika oblike, stabilnosti in trajanja. Prav slednje je njegova najmočnejša komponenta, skoraj neskončno trajanje, kljubovanje silam in lahno sprejemanje oboževalca, ki mu spreminja in daje obliko.

  Boštjan se je v kamnu odločil za oboževanje oblike površine na dovršenih, mehkih in napetih volumnih. Gledalcu daje vtis, kot da hoče v vsakdanjem zenovskem opravilu – brazdanju kamnite površine -  ponazoriti vodo ali pa vzorec žameta, ki nas nehote navaja na toplino oblačil. Obleka je druga koža, kot je to tudi ta oblika kamnite površine. Grebeni odlomljene kamnine delujejo toplo in organsko, kljub strogi in urejeni strukturi, v napetih formah poudarjajo njihov potek in hkrati manjšajo težo kamnite mase.

  Z ničemer jih noče prekiniti ali zabrisati, ker jih potrebuje in prav njegovi kipi govorijo o daljnem nesporazumu med »finitom« in »non finitom«, ki sta tu postala eno – po navdihu in izbiri seveda, pa še brez nesporazuma povrhu. Poetične postavitve v skrbno premišljenih ambientih dajejo kipom še dodatno izrazno moč, ki je podprta še z mitičnimi imeni oz. metonimijami.

  V temelju je Boštjanov pristop h kamnu meditativen. Njegovi kipi so kontemplacija naravnih oblik, površine so posledice izjemno občutenega plesa s strojem, skozi katerega se kipar dotika kamna in vanj prodira – v Boštjanovem primeru – z najsubtilnejšimi koraki. Eleganca kamnitih oblik prekaša naravne, ki v primerjavi z njimi postanejo okorne in celo nedovršene.

  Na razstavi, ki jo lahko fizično občutite, boste deležni vsega prej opisanega, pa še vstopa v Minevanje tega časa, ki s svojo razbrazdano površino rezonira v kamnu.

  Prijazno Vabljeni!

  Jurij Smole, akad. kipar