Koledar dogodkov
-
sre25Maj202207:00 - 13:00Športna dvorana Domžale
Območno združenje Rdečega križa Domžale vas v sredo, 25. in četrtek, 26. maja 2022, med 7. in 13. uro vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo potekala v Športni dvorani Domžale.
Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni na Območnem združenju Rdečega križa Domžale krvodajalce naprošajo, da pokličejo na telefonski številki 051 389 270 ali 051 671 147 ali 030 716 796, da se dogovorite o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. Prosijo vas, da pred odločitvijo preverite ustreznost. Krvodajalce naročajo na termin, vstopajo pa posamično.
Zaradi zagotavljanja nemotenega zdravljenja s krvjo je darovanje krvi nujna zdravstvena storitev, zato darovanje krvi NI POGOJENO z izpolnjevanjem PCT pogoja (Odlok 2882, 18. 9. 2021). Krvodajalcem se Območno združenje Rdečega križa Domžale zahvaljuje za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zaščitnih ukrepov.
***********************************************************************************
Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. To pomeni, da lahko za reševanje zapleta pri porodu porabijo 5 litrov krvi, ki jo zagotovi 10 krvodajalcev, za zdravljenje opeklin je potrebno več kot 10 litrov krvi, za operacijo presaditve jeter 10 litrov, operacijo srca 3 litre krvi, za nekatere ponesrečence pa se porabi celo 15 litrov krvi, za kar potrebujejo 20 do 30 krvodajalcev.
Kri lahko daruje vsak, ki:
- je zdrav,
- star med 18 in 65 let,
- tehta vsaj 50 kilogramov,
- zadnje mesece ni imel večje operacije,
- v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
- moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
- ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
Krvi nikoli ne smejo darovati:
- okuženi z virusom HIV in njihovi spolni partnerji,
- osebe, ki so si kdaj vbrizgavale droge,
- osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo,
- okuženi z virusom zlatenice (hepatitis B).
A+: V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40 odstotkov ljudi), sledi krvna skupina O (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, AB pa je zelo redka in jo ima po podatkih RKS le okoli 7 odstotkov ljudi. Pozitiven faktor Rh ima 81 odstotkov ljudi, negativnega pa 19 odstotkov. En ponesrečenec v prometni nesreči lahko potrebuje toliko krvi, kolikor je da 20 ali 30 krvodajalcev.
Najbolj zaloge krvi v naši državi začnejo kopneti poleti, ko se po naših cestah vozi veliko turistov in je tudi prometnih nesreč več, krvodajalcev, ki so prav tako na počitnicah, pa manj.
Že ti podatki povedo, kako pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj in koliko posameznikov se mora odločiti za to solidarnostno dejanje. Včasih so potrebne izredne krvodajalske akcije, ker odvzeta kri ne traja večno.
Kako je pred odvzemom krvi
Pred odvzemom krvi se morate predvsem počutiti zdrave. Neposredno pred odvzemom lahko pojeste lahek nemasten obrok, na primer kruh z marmelado, popijete čaj, sok ali kavo.Ko pridete na odvzemno mesto, v sprejemni pisarni poveste svoje osebne podatke in prejmete krvodajalčev list. Sledi laboratorij, kjer iz kapljice krvi, ki vam jo vzamejo iz prsta, določijo orientacijsko krvno skupino in količino hemoglobina. Čaka vas še izpolnjevanje vprašalnika, v katerem boste natančno opredelili svoje zdravstveno stanje in način življenja.
Kako je med odvzemom krvi
V prostoru za odvzem krvi ležete v udoben stol. Medicinska sestra vam skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Lahko rečemo, da odvzem ni toliko neprijeten, da ne bi vsako leto na svetu dalo krvi okoli 80 milijonov ljudi. Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki pozneje omogočajo predelavo. Ves material, ki se uporablja pri odvzemu, je sterilen in za enkratno uporabo, zato se dajalec krvi pri odvzemu ne more okužiti.Krvodajalcu se navadno odvzame 450 ml krvi, kar je največ 13 odstotkov celotnega volumna krvi. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oziroma njegovega počutja, omogoča pa nadaljnjo predelavo krvi na komponente tako, da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni navzočnosti in nadzoru medicinske sestre.
Za ogled najbolj potrebnih krvnih skupin pa kliknite na www.daruj-kri.si.
Foto: Rdeči križ Slovenije
-
sre25Maj202216:00Letno gledališče Studenec
Študenti Fakultete za dizajn so v zimskem semestru 2021/2022 pod mentorstvom višjega predavatelja Benjamina Hafnerja izdelovali konceptualne rešitve prenove segmentov letnega gledališča Studenec.
Letno gledališče Studenec je eno izmed redkih gledališč na prostem v osrčju narave s prelepimi pogledi v naravno okolico in na Kamniške Alpe. Postavljeno je ob rob gozda in deluje kot vmesni povezovalni člen oz. šiv med naravnim - gozdnim in grajenim - vaškim. Že stari Grki so iskali sporočilo arhitekture, ki vedno zraste iz samega prostora oz. sledi sozvočju narave. Njihova gledališča so se vedno oblikovala na nagnjenih terenih iz katerih je sledila logična posledica nastanka amfiteatra, ki je sledilo topografiji terena. Študenti so se pri prenovi ukvarjali tako s funkcionalno kot oblikovno problematiko obstoječega gledališča ter skušali z neinvazivnimi posegi ustvariti dialog med novim in starim. Projekti tako razkrivajo možnosti dodajanja tistih arhitekturnih in oblikovnih elementov, objektov in prostorskih rešitev, ki bi obstoječe gledališče dodatno nadgradile.
Odprtje razstave in predstavitev projektov bo v sredo, 25. maja 2022, ob 16. uri na lokaciji gledališča. Razstava bo odprta do meseca oktobra 2022.
Avtorji 3. letnika izredni: Aliia Lusupova, Ana Mlinar, Brina Lukič, Iva Berendijaš, Julija Kern, Anastasia Andreeska, Kristina Stepan, Nika Korež Meh, Tjaša Bolčina, Urška Laznik, Vesna Čas.
Lepo vabljeni.
Občina Domžale; Foto: Arhiv Fakulteta za dizajn
-
sre25Maj202219:00Slamnikarski muzej
vstop prost, 10 let : 10 spominov
Spoštovane Domžalčanke in Domžalčani, prijatelji in ljubitelji slamnikarske dediščine,
vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po 10-letni poti prvega muzeja v Domžalah. Z njegovim odprtjem 20. aprila 2011 v Godbenem domu v Domžalah, smo si v domačem kraju začrtali upe in želje, da postane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva prepoznajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. Nad zbirko, ki je imela v preteklih desetletjih prostore že na gradu Krumperk in v Jamarskem muzeju na Gorjuši, zadnjih deset let bdi strokovna ekipa v okviru Kulturnega doma Franca Bernika. Zbirka pripoveduje o pomembni tristoletni zgodovini slamnikarstva na Domžalskem, ki smo jo pripravili številni strokovnjaki in domačini v Študijskem krožku Slamnikarstvo pod okriljem Gorenjskega muzeja Kranj in kamniškega Medobčinskega muzeja.
V kratkem, a zagotovo ne dolgočasnem desetletju, je muzej zaživel kot pomembno turistično, zgodovinsko, etnološko, raziskovalno, rokodelsko, pedagoško in andragoško središče, ki že prerašča tako vsebinske kot tudi prostorske okvirje.
V počastitev tega pomembnega jubileja smo pripravili simbolično predstavitev 10. najpomembnejših točk oz. spominov na poti Slamnikarskega muzeja – od začetkov do sodobnih izzivov predstavljanja in ohranjanja slamnikarske dediščine. Pomemben del te ste tudi vi, zato zopet dobrodošli k ustvarjanju novih dosežkov in spominov v Slamnikarski muzej!
Slavnostni uvod: premiera kratkega filma Domžalski slamnik, kaj mi pomeni?
Slavnostni govorniki:
Mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej Kranj
Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
Razstavo bo predstavila: Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja
Kulturni program: Folklorna skupina ČešminkeKoncept razstave: Katarina Rus Krušelj
Oblikovanje in postavitev razstave: Roman KosDolžina: 25. maj – 30. september
-
sre25Maj202219:00Knjižnica Domžale
FKVK Mavrica in JSKD OI Domžale v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale vas v TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE 2022 vabimo v v petek, 20. maja 2022, ob 18. uri v Kulturni dom Radomlje na odprtje in ogled fotografske razstave "Po poteh Plečnikove zapuščine" in projekcijo filmov video sekcije
ter
v sredo, 25. maja, 2022 ob 19. uri v Knjižnico Domžale, kjer bo v filmskem sporedu večera projekcija filmov video sekcije Mavrice.
Razstava v kulturnem domu Radomlje bo odprta do 20.6.2022, obisk je možen po predhodnem dogovoru po elektronski pošti fkvkmavrica@siol.net.
Vstop prost
-
sre25Maj202220:00Mestni kino Domžale
Johnny je radijski novinar, ki potuje od mesta do mesta in najstnike sprašuje o njihovih pogledih na prihodnost. Njegovo samotno rutino pa prekine sestrina prošnja, da za nekaj dni popazi na njenega devetletnega sina. Johnny, ki še nikoli v življenju ni skrbel za otroka, vzame živahnega, pronicljivega Jesseja s seboj na pot … Režiser, navdihnjen z lastno izkušnjo starševstva, pripoveduje intimno zgodbo o vezeh med odraslimi in otroki. Dej no je čudovito posnet, topel film, ki prisluhne in začuti utrip našega časa.
nagrade
Telluride (svetovna premiera); New York; nagrada National Board of Review za enega desetih najboljših neodvisnih filmov leta; Mill Valley (nagrada občinstva); Camerimage (glavna nagrada za fotografijo; nagrada občinstva); nominacija za nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca; tri nominacije za nagrado spirit; tri nominacije za nagrado satellite; dve nominaciji za nagrado gotham.Več informacij o filmu je dostopnih tukaj
-
čet26Maj202207:00 - 13:00Športna dvorana Domžale
Območno združenje Rdečega križa Domžale vas v sredo, 25. in četrtek, 26. maja 2022, med 7. in 13. uro vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo potekala v Športni dvorani Domžale.
Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni na Območnem združenju Rdečega križa Domžale krvodajalce naprošajo, da pokličejo na telefonski številki 051 389 270 ali 051 671 147 ali 030 716 796, da se dogovorite o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. Prosijo vas, da pred odločitvijo preverite ustreznost. Krvodajalce naročajo na termin, vstopajo pa posamično.
Zaradi zagotavljanja nemotenega zdravljenja s krvjo je darovanje krvi nujna zdravstvena storitev, zato darovanje krvi NI POGOJENO z izpolnjevanjem PCT pogoja (Odlok 2882, 18. 9. 2021). Krvodajalcem se Območno združenje Rdečega križa Domžale zahvaljuje za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zaščitnih ukrepov.
***********************************************************************************
Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. To pomeni, da lahko za reševanje zapleta pri porodu porabijo 5 litrov krvi, ki jo zagotovi 10 krvodajalcev, za zdravljenje opeklin je potrebno več kot 10 litrov krvi, za operacijo presaditve jeter 10 litrov, operacijo srca 3 litre krvi, za nekatere ponesrečence pa se porabi celo 15 litrov krvi, za kar potrebujejo 20 do 30 krvodajalcev.
Kri lahko daruje vsak, ki:
- je zdrav,
- star med 18 in 65 let,
- tehta vsaj 50 kilogramov,
- zadnje mesece ni imel večje operacije,
- v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
- moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
- ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
Krvi nikoli ne smejo darovati:
- okuženi z virusom HIV in njihovi spolni partnerji,
- osebe, ki so si kdaj vbrizgavale droge,
- osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo,
- okuženi z virusom zlatenice (hepatitis B).
A+: V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40 odstotkov ljudi), sledi krvna skupina O (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, AB pa je zelo redka in jo ima po podatkih RKS le okoli 7 odstotkov ljudi. Pozitiven faktor Rh ima 81 odstotkov ljudi, negativnega pa 19 odstotkov. En ponesrečenec v prometni nesreči lahko potrebuje toliko krvi, kolikor je da 20 ali 30 krvodajalcev.
Najbolj zaloge krvi v naši državi začnejo kopneti poleti, ko se po naših cestah vozi veliko turistov in je tudi prometnih nesreč več, krvodajalcev, ki so prav tako na počitnicah, pa manj.
Že ti podatki povedo, kako pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj in koliko posameznikov se mora odločiti za to solidarnostno dejanje. Včasih so potrebne izredne krvodajalske akcije, ker odvzeta kri ne traja večno.
Kako je pred odvzemom krvi
Pred odvzemom krvi se morate predvsem počutiti zdrave. Neposredno pred odvzemom lahko pojeste lahek nemasten obrok, na primer kruh z marmelado, popijete čaj, sok ali kavo.Ko pridete na odvzemno mesto, v sprejemni pisarni poveste svoje osebne podatke in prejmete krvodajalčev list. Sledi laboratorij, kjer iz kapljice krvi, ki vam jo vzamejo iz prsta, določijo orientacijsko krvno skupino in količino hemoglobina. Čaka vas še izpolnjevanje vprašalnika, v katerem boste natančno opredelili svoje zdravstveno stanje in način življenja.
Kako je med odvzemom krvi
V prostoru za odvzem krvi ležete v udoben stol. Medicinska sestra vam skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Lahko rečemo, da odvzem ni toliko neprijeten, da ne bi vsako leto na svetu dalo krvi okoli 80 milijonov ljudi. Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki pozneje omogočajo predelavo. Ves material, ki se uporablja pri odvzemu, je sterilen in za enkratno uporabo, zato se dajalec krvi pri odvzemu ne more okužiti.Krvodajalcu se navadno odvzame 450 ml krvi, kar je največ 13 odstotkov celotnega volumna krvi. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oziroma njegovega počutja, omogoča pa nadaljnjo predelavo krvi na komponente tako, da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni navzočnosti in nadzoru medicinske sestre.
Za ogled najbolj potrebnih krvnih skupin pa kliknite na www.daruj-kri.si.
Foto: Rdeči križ Slovenije
-
čet26Maj202218:00Mestni kino Domžale
Fotograf narave Vincent Munier povabi pisatelja Sylvaina Tessona, da se mu pridruži pri iskanju skrivnostnega snežnega leoparda. V osrčju tibetanskega višavja ga vpelje v subtilno umetnost čakanja, sledenja in potrpežljivosti. Na popotovanju skozi veličastno, prostrano pokrajino, ki jo naseljujejo nevidna bitja, dvojica razmišlja o človekovem mestu v naravi ter obuja čas, ko so »zveri, ljudje in bogovi še govorili isti jezik«.
iz prve roke
»Še vedno sem velik otrok, ki živi od sanj in podob mitskih živali. Snežnega leoparda sem odkril prek pustolovskih zgodb ameriškega biologa Georgea B. Schallerja. V sedemdesetih letih ga je posnel v Čitralu v Pakistanu. Toda ko sem se leta 2011 prvič odpravljal v Tibet, nisem bil najbolj prepričan, da ga bom imel priložnost videti. Vedel pa sem, da bom naletel na druge, ravno tako enigmatične živalske vrste. Prvi mesec se leopard res ni prikazal – opazil sem le nekaj sledi –, vendar je bilo vznemirljivo vedeti, da je tam. Na tiste visoke planote me je pravzaprav pritegnil divji jak, totemska žival iz neke druge dobe, po vsej verjetnosti sodobnica volnatega nosoroga in mamuta. /…/ Leopard je bil v resnici le pretveza. Veličastna pretveza, a vendarle pretveza. /…/ ...Več informacij o filmu je dostopnih tukaj
-
čet26Maj202220:00Mestni kino Domžale
»Ne glede na to, kako daleč greš, nikoli ne pozabiš, od kod si prišel.«
Belfast, 15. avgust 1969. Devetletni Buddy na lastni koži doživlja naraščajoče nasilje in nevarnost sektaškega konflikta v Belfastu na Severnem Irskem. Ko se okoli njegove nekoč mirne delavske soseske širijo naraščajoči nemiri, Buddy po svojih najboljših močeh poskuša razumeti dogajanje - navsezadnje mora biti nekdo odgovoren za to, da so ljudje prisiljeni bežati s svojih domov. Zdaj se mora Buddyjeva družina soočiti s skoraj nemogočo odločitvijo, ki bo spremenila njihovo življenje: ostati ali začeti pakirati?
-
pet27Maj2022
-
pet27Maj202218:00Mestni kino Domžale
Piše se leto 1943. Zavezniki so odločeni zaustaviti Hitlerjev nadzor nad okupirano Evropo, zato načrtujejo napad na Sicilijo. Pri tem pa se soočijo z nemogočim izzivom – kako izvesti obsežno invazijo ne da bi se spremenila v pokol. Dva obveščevalna častnika Ewen Montagu in Charles Cholmondeley sta zadolžena, da si domislita najbolj neverjetno dezinformacijsko strategijo v vojni, ki pa se osredotoča na najmanj verjetnega tajnega agenta: mrtveca. Operacija Mincemeat je izjemna, vendar resnična zgodba o ideji, ki je spremenila potek vojne, kljubovala logiki, tvegala nešteto življenj in do meje razuma preizkušati živce svojih ustvarjalcev.