Koledar dogodkov

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

Potepuh (angleško The Tramp ali The Little Tramp) je najbolj znan filmski lik angleškega komika Charlieja Chaplina in prepoznavna ikona filmskega sveta, prevladujoča v obdobju nemega filma. Potepuh je v izvedbi Chaplina otročji in nespreten, toda na splošno dobrosrčen lik, najpogosteje prikazan kot revni postopač, ki si prizadeva obnašati z oliko in dostojnostjo kavalirja, svojemu družbenemu položaju navkljub. Čeprav je občasno pripravljen služiti s ponujenim delom, pa uporabi tudi prebrisanost, da pridobi potrebno za preživetje in pobegne organom oblasti, ki njegovih norčij ne tolerirajo. V Chaplinovih filmih Potepuh ni vedno prikazan kot revni postopač. Lik (»Majhen falot«, kot mu je pravil sam) je redko naveden v filmu z imenom, včasih je naveden kot »Charlie« ali še redkeje, kot je v prvotni nemi različici filma Zlata mrzlica, »mali smešni potepuh«.

V vlogi Potepuha, ki ne spregovori niti besede, Chaplin vztraja vse do prevlade zvočnega filma. Iz obdobja v obdobje lik tudi spreminja, njegove lastnosti pa črpa tudi iz lastne avtobiografije. Tako Potepuh v drugem obdobju za razliko od burlesk s pretepi in pobegi, poglobi svoj značaj in pridobi nežnejše poteze, Chaplinove komedije pa postanejo preplet komičnih in melodramatskih elementov. K takšnim poleg prvega celovečerca z naslovom Deček (The Kid, ZDA, 1921), v katerem revež vzame k sebi osirotelega otroka, nato pa skrbita drug za drugega, sodijo še Cirkus, Luči velemesta (City Lights, 1931), Moderni časi (Modern Times, 1936) in Veliki Diktator (The Great Dictator, 1940), v katerem poleg vloge nemega Potepuha odigra tudi vlogo govorečega diktatorja Hynkla in v slovitem govoru o človeškem zlu in človečnosti prvič spregovori na glas.

Zaradi političnih prepričanj, ki z leti vse bolj postajajo osrednji motiv njegovih filmov, pade v nemilost Hollywooda in vladajočih političnih sil. Leta 1952 ameriška vlada Chaplinov odhod v Evropo, kjer naj bi promoviral svoj najnovejši film Odrske luči (Limelight, 1952), izkoristi za njegov izgon in mu prepove vstop v ZDA. Odtlej Chaplin živi in ustvarja v Švici, kjer je leta 1977 tudi pokopan. Za seboj je pustil enega največjih opusov komedije v zgodovini filma, njegova dela pa predstavljajo nepogrešljiv del filmskega kanona.

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

Ljubezenska zgodba o nenavadni ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčecem iz Turnišča v Prekmurju. V 1990-ih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo. Irena je utrpela hude možganske poškodbe, in ker se ni več prebudila, so jo hoteli zdravniki prepustiti usodi počasne smrti. Avguštin jo je vzel domov in zanjo nesebično skrbi. Pri svojih 40-ih se je po dolgoletni borbi z zdravstvenim sistemom odločil za študij prava. Zdaj ga čakata zaključni pravosodni izpit in iskanje službe, s katero bi lahko dostojno skrbel za Ireno.

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

grozljivka / Night of the Living Dead /  režija: George A. Romero / avtorji: John A. Russo (scenarij), George A. Romero (scenarij) / igrajo: Duane Jones, Judith O'Dea, Karl Hardman, Marilyn Eastman / /  1986, ZDA/  96 min

Fenomen Noči živih mrtvecev se je začel v obliki neodvisne produkcije z nizkim budžetom neznanega režiserja Georgea A. Romera in prerasel v kultno klasiko, ki je prinesel ogromne dobičke in definiral podzvrst filmske grozljivke, v kateri glavno vlogo igrajo zombiji.

Film je dobil je številna filmska nadaljevanja, ki jih je podpisal Romero. Glavni antagonisti, zombiji, so postali osrednja kulturna (in politična) referenca. Med številnimi interpretacijami zombijevstva je prevladala ta, ki pravi, da zombiji služijo kot metafore ljudskih množic brez razredne zavesti, nečloveškega gona, potrošniške sle. Barbara in Johnnie Blair, sestra in brat, obiščeta očetov grob na podeželskem pokopališču. Johnnie se pošali, da bodo sestro napadli zli duhovi. Kmalu ju po pokopališču zares lovijo živi mrtveci – napol strohnela trupla, ki so izgubila vse intelektualne zmožnosti človeškega bitja in jih žene, ujeta med življenjem in smrtjo, izključno sla po človeškem mesu. Johnnieja ubijejo, zblaznela Barbara pa se skupaj z Benom zateče v sosednjo kmetijo, ki jo Ben zaščiti pred agresivnimi napadalci. Tam svoje rane ližejo že drugi prestrašeni in zaprepadeni prebivalci, med njimi starši s hčerko, ki trpi za ugrizom zombija, in najstniški par. Vsi skupaj v paniki iščejo rešitev za preživetje.

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

režija in scenarij Metod Pevec/ nastopajo Matilda Vidma, Doroteja Arčon, Lidija Susič, Marija Pirnat, Sabina Šušmelj, Danilo Skomina, Marija Saksida, Magda Ibrahim, Vana Silič, Butros Butros-Gali, Michel Perez, Michael Haag,...

Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatejša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem.

Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

SOTTO
Režija: Ina Ferlan / zasedba: Jelena Bolšedonova, Jan Orešnik Ela / kratki dokumentarni film / 10’ / eksperimentalni, plesni / 2016, Slovenija / Kratki eksperimentalno-dokumentarni film raziskuje človeške čute prek plesalke, ki je prikrajšana za eno od senzoričnih zaznav. Kako izrazito se njeno zaznavanje sveta spremeni zaradi okrepljenega delovanja preostalih čutil?

ZUNAJ
Režija: Juš Premrov / zasedba: Anja Novak, Dan David Mrevlje Natlačen, Benjamin Krnetić / kratki igrani film / 13’ / 2015, Slovenija / Mlad par se sprehaja po divjini. Ona je prepuščena toku, on pa ji z nekaj oklevanja sledi. Po deževni noči, ki jo prevedrita v skalnem zavetju, se jima pridruži nekdo iz njene preteklosti. Skupaj prispejo do ceste.

Dostop do ogleda v živo ob 20. uri na Facebook strani Mestni kino Domžale!

drama / režija: Maja Weiss / scenarij: Zoran Hočevar, Brock Norman Brock, Maja Weiss / igrajo: Pia Zemljič, Iva Krajnc, Tanja Potočnik, Jonas Žnidaršič, Igor Koršič, Gorazd Žilavec, Zvonimir Torjanac, Boris Ostan, Gregor Zorc / 100’

Tri študentke, Alja, Žana in Simona, se odločijo, da bodo med poletnimi počitnicami odšle na spust po mejni reki Kolpi, ki ločuje Slovenijo in Hrvaško. Dekleta ne vedo, da jih skrivaj opazuje varuh meje, konservativni lokalni politik, samozvani zagovornik tradicionalnih slovenskih vrednot, ki je "prestopnike” pripravljen tudi ubiti. Medtem ko dekleta prodirajo čedalje globlje v srhljive gozdove, se začnejo krhati tudi odnosi med njimi. Ali obstaja med Aljo in Žano več kot prijateljstvo? Ali Simona goji skrivna čustva do varuha in simpatizira z njegovimi prepričanji? Dekleta se morajo odločiti, ali je vredno prestopati meje in kje se sploh končajo dejanske in začnejo namišljene meje.