Demokracija – Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Dokumentarni film Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih, skoraj štiri tisoč! predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov. Poučna zgodba o oblasti in demokraciji v digitalnih časih, o parlamentarcih, deležnikih in lobistih, pa tudi o tem, kako so razkritja Edwarda Snowdna pospešila sprejetje novega evropskega zakona.

Veliko tega nam je razkril dokumentarni film Demokracija, ki so ga predvajali v Mestnem kinu Domžale ter pogovor po projekciji filma, z gostom Lenartom J. Kučićem, novinarjem in kolumnistom. Pogovor je vodil Jure Matičič, programski vodja v Mestnem kinu Domžale.

Množično zbiranje podatkov ogroža našo zasebnost in je v popolnem nasprotju s svobodo in demokracijo. S sistematičnim zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov se danes ne ukvarjajo samo velike korporacije, kakršni sta Google in Facebook, ampak si na ta način skušajo povečati prodajo tudi majhna podjetja. Kadar na spletu na hitro iščemo nujno informacijo ali pa se odzovemo privlačni ponudbi, le redko pomislimo na posledice pritiska na gumb »Strinjam se«.

Lenart J. Kučić

Režiser in scenarist David Bernet je dve leti in pol spremljal nastajanje »Splošne uredbe o varstvu podatkov«, ki je med evropskimi politiki že od vsega začetka sprožala vroče razprave. Tako se gledalec filma znajde v samem središču dogajanja, ko se mladi zeleni poslanec Jan Philipp Albrecht in komisarka Viviane Reding podata v boj za novo zakonodajo, ki bi družbo v digitalnem svetu zavarovala pred nevarnostmi zbiranja osebnih podatkov in množičnega nadzora.

Splošna uredba o varstvu podatkov je začela veljati 25. 5. 2016, njene določbe pa se bodo morale neposredno uporabljati v vseh državah članicah v dveh letih. Predlagan Zakon o varstvu osebnih podatkov po novem uvaja tudi funkcijo pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov. To pomeni, da se bo odprlo še eno delovno mesto, ki ga do sedaj sploh ni bilo. Ta bo obdelovalcem ali upravljavcem osebnih podatkov neodvisno pomagal pri zagotavljanju varstva osebnih podatkov v skladu z zakonskimi zahtevami. Zlasti v primerih, ko gre za tvegane ali množične obdelave osebnih podatkov. Nova evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki bo začela veljati 25. maja 2018, prinaša enotno in posodobljeno zakonodajo o varstvu podatkov. Do leta 2020 bo v svetovnih omrežjih med seboj komuniciralo že blizu 30 milijard naprav. Izmenjevale bodo tudi osebne podatke, ki jih ljudje na družbenih omrežjih prostovoljno delijo z znanci, mnogi pa tudi z neznanci. Podatke, s pomočjo katerih služijo tehnološki velikani, zaradi česar se jih je prijel naziv »nafta 21. stoletja«.

Jure Matičič in Lenart J. Kučić

Uporabniki puščamo podatkovno sled pri raznoraznih opravilih. Na primer na Facebooku, ki ga uporablja 38,6 odstotka svetovne populacije, med njimi tudi več kot 800.000 Slovencev, kjer je vsak dan objavljenih tudi 350 milijonov fotografij, s katerih je mogoče razbrati lokacijo, čas nastanka fotografije, da ne govorimo o otrocih in odraslih, ki se pomanjkljivo oblečeni dajejo na splet. Zlorab je veliko. Na internet je v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 97 odstotkov od 16- do 24-letnikov. Od teh jih je ogromno po internetu sporočalo svoje podatke za stik, veliko jih je sporočalo osebne podatke, tudi številko osebne izkaznice, delili so svojo fotografijo ali trenutno lokacijo, zdravstvene informacije ter zaposlitveni status, veliko pa tudi številko kreditne ali debetne kartice, številko bančnega računa. Množično zbiranje podatkov je obrnilo svet na glavo. In kot smo v pogovoru slišali od gosta večera, smo nekoč, če smo kaj napisali narobe, zradirali ali pa papir zažgali, pri digitalizacij pa kljub temu, da neko stvar zbrišeš z diska in jo vržeš v koš, zbrišeš še podatke v košu, vseeno vse ostane nekje shranjeno na disku. Tako da se ne da čisto nič zbrisati sto procentno.

Pogovor je nanesel tudi na novo delovno mesto, funkcijo pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov, ki se ponuja ob tem zakonu in bo za delodajalca predstavljal dodaten stroške. V pogovoru, ki si ga lahko ogledate v zgornjem videu, smo izvedeli še veliko stvari o spletu, prevarah, zlorabah osebnih podatkov, ki jih kar sami ponujamo svetu s svojimi objavami …

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

 

Tagi