V Vipavski Križ na jaslice, na Obalo po peneči mehurček in na silvestrovanje

Pretekli vikend je v Vipavskem Križu potekal Festival vipavskih penin, ki ga je zaznamovala množica gostov, ki so se eni bolj in drugi manj naglo pomikali od enega vinarja – oziroma peničarja – do drugega.

Festival je otvorilo odprtje razstave jaslic. Več trideset eksponatov je bilo zbranih samo v osrednjem prostoru Doma krajanov Vipavski Križ, pri čemer jih je še mnogo na ogled po vsej idilični vasici. Križani očitno zavedno slavijo božično-novoletne praznike, zato se ni čuditi, da je bilo eno izmed imen, pod katerim je bila znana vasica v preteklosti, Sveti Križ in ne Vipavski Križ, kot je to danes.

Osrednji prostor festivala je bila tudi tokrat Grajska klet, kamor so se kmalu po 15. uri začele valiti trume vinoljubcev. Trlo se je mladega in starejšega, opaziti je bilo od hudo zagrizenih enologov pa vse do tistih, ki so svoje kozarce radi pridržali, da je vinar natočil nekoliko več penine, kot bi je sicer.

Grajska klet se nahaja kot kletna etaža neposredno ob ruševinah gradu Vipavski Križ. Dandanes del gradu zasedata vrtec in šola, preostanek ruševin, ki tvori zaključeno dvorišče, pa funkcionalno predstavlja šolsko igrišče.

Našo pozornost so ujela Vina Ušaj – Ussai, pod katerimi se v prvi vrsti podpisujeta vinarja Davorin in Jasmina Ušaj. Na svojem razstavnem prostoru, ki je bil prilično kar star vinski sod, sta se ponašala s petnatom – belim cuveejem iz sort beli pinot, sauvignon in malvazija. Davorin je pojasnil, da gre za »penečo različico hišnega vina,« Jasmina pa je hitela dodati, da »gre za še posebej pogosto izbrano penino v poletnih mesecih.« Črniška vinarja sta kasneje degustirala še rose petnat, ki je v veliki glavnini iz cabarnet sauvignona, mu pa za posebne note dodajo malenkost rumenega muškata. V vinarstvo je vpeta cela družina, pri čemer pa oba rada poudarita, da vino doživljata kot pomembno dediščino in kot nekaj, k čemur se rada vrneta po službah, ki jih sicer opravljata. V to, da bo vinarstvo pri Ušajih uspevalo še dolga leta, pa ne dvomimo tudi zato, ker je eno izmed etiket zoblikovala njuna hčerka.

Zakonca Ušaj sta v svojem kotičku festivala predstavljala izključno vina, pod katera se podpisujeta sama.

Drugi vinar, ki je na nas naredil poseben vtis, ponuja svoja vina pod etiketo Vina Koglot. Ujel nas je s penino iz malvazije letnika 2022. Zakaj Koglot? Ker ve, kako se lotiti posla – ne zgolj, da je vsakega gosta prijetno pozdravil v blagem narečju, ki je kar klicalo tudi po tamkajšnji rujni kapljici, svojim peninam se zares posveča. To pa razodeva tudi okus. Z malvazijo iz inoksa, ki poudarja, kot je zatrdil Koglot, »sveže note in visoke kisline,« nas je povsem očaral. Dodatno nam je ponudil še rose penino iz modrega pinota, ravno tako letnik 2022. Ob okušanju druge penine iz njegove selekcije je vinar poudaril, da »je bila prejšnja bolj groba, ta pa je sadna, toda znova s poudarkom na kislini.« Njegova letna bera znaša nekje tisoč steklenic, za konec pa se je pošalil, da si želi vsaj letos prihraniti nekaj več penin, da se bo prepričal, kako čas vpliva nanje.

Morda se stojnica Koglot ni šibila pod težo steklenic, se ja pa pod težo kvalitete in prisrčnosti.

Vipavski Križ je znova poskrbel za doživetje, saj sta ga posebej izrazili tudi dve pevski skupini. Od ženskih glasov do moških – ob izjemnih lokalnih peninah se je ob dnevu osorej zdelo, da prepeva vse. Na dogodku ni manjkalo tudi kulinarične ponudbe, ki je bila tokrat ozaljšana s fokačo, njoki s svinjsko ribico in gorgonzolo in joto.

Spajanje kulinaričnih presežkov in vrhunskih vipavskih vinarskih podvigov pa napoveduje Patrik Zgonik, direktor in prvi snovalec Zavoda Vipavski Križ, tudi v prihodnje, saj za naslednje leto že tradicionalno napovedujejo tri vinske festivale – festival vina zelen v juniju 2024, ki na piedestal postavlja avtohtono vipavsko sorto zelen, festival vipavskih vin in kulinarike avgusta 2024 in znova festival penin, ki bo v decembru zaključeval njihovo letno zgodbo o uspehu. Dejal pa je, da se Vipavska dolina v celoti odpira vinu, butičnim vinskim doživetjem in kombiniranju različnih lokalnih dobrot. Poudaril je, da je ponosen na razvejano ekipo sodelavcev, ki pridno snujejo različne dogodke z roko v roki z lokalnimi pridelovalci in prebivalstvom in ki so zaslužni za profesionalno izvedbo tovrstnih dogodkov.

Vipavski Križ v teh dneh vabi na ogled razstave jaslic; iz prve roke pa lahko povemo, da obiska ne boste obžalovali. Ob tem pa se morate nujno ustaviti tudi pri vinarju, dveh, morda treh, kolikor vam čas dopušča, da okusite vipavsko kapljico.

Kolikor ste preveč neučakani, da bi pričakali naslednji festival v Vipavskem Križu, pa lahko tamkajšnja vina že prej – na primer 23. marca ali pa 20. aprila (v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet) – preizkusite kar na vlaku. Ne sicer kar na vsakem, ki vodi po Vipavski dolini, vsekakor pa na specialnem Vinskem vlaku. Na njihovi spletni strani se bere velik napis »čudovita vinska dogodivščina v rajski dolini,« v kar pa v resnici ne gre dvomiti, saj smo se o vinih in neverjetnih prizorih prepričali že sami. Čeravno so projekt nazvali vinski vlak, pa gre v resnici za večjo zadevo: peturna vožnja v spremljavi lokalnega vinarja odpira širok koridor za globoke vinske pogovore in obeta številna pričanja o različnih pripetijah, s katerimi se srečujejo vinarji in celotna regija. Na vlaku pa vas ne bodo pustili praznih ust, saj obetajo prigrizke že med potjo in tudi na samem cilju – ki pa je vasica Dorneberk. Tekom dogodka se vam obeta pokušanje najmanj enajstih vzorcev vina. Več o doživetju: vinskivlak.si

Vipavska dolina ponuja veliko – bi bila pa skrajno neslana šala, če bi dejali, da Obala kakorkoli zaostaja …

Letošnja edicija bo že deseta zapovrstjo, Festival penin pa ni enkratni dogodek, ampak ga zaznamuje Mesec penin, ki Primorsko, predvsem pa njihove izbrani gostinski ponudnike, zaznamuje ves december.

V teh dneh se v Turističnem združenju Portorož temeljito pripravljajo na organizacijo že jubilejnega 10. Festivala penin, ki ga bo spremljalo rekordno število penin. Napovedujejo namreč več kot 100 vzorcev, pri čemer je vredno poudariti, da prihajajo na festival poleg domačih, slovenskih peničarjev še tisti iz sosednjih Hrvaške in Italije. Da pa bo mediteranska regija izpopolnjena do svojega vrhunca, se jim bosta pridružili še Španija, od koder prihaja slovita cava, in Francija, zibelka šampanjcev. Poleg nebroja penin bo možno namreč okusiti tudi cavo in pravi šampanjec iz vinorodnega okoliša Šampanje.

To pa ni vse, kar ima Obala ponuditi tik pred božično-novoletnimi prazniki: v svoj okoliš vabi pod imenom Morje zimskih doživetij. V tem sklopu, zagotavljajo v Turističnem združenju Portorož, je organiziran tudi božično-novoletni sejem s številnimi stojnicami, do roba napolnjenimi z večinoma lokalnimi dobrotami. Ponosno se podpisujejo tudi pod praznični vlakec, ki neprestano obiskovalce vozi na relaciji Lucija–Piran.

Tudi Obala ima svoj božično-novoletni sejem, čeravno morda morje samo po sebi še ne slovi po priljubljenosti v zimskem času. Razen seveda, če gre za Morje zimskih doživetij.

Decembra pa širok nabor ponuja tudi Avditorij Portorož, ki že nocoj v svoje vrste vabi navdušence nad ritmično gimnastiko na Juna božični šov, jutri, 22. decembra, vabijo v Portorož željne gospel privržencev, saj bodo gostili The Mount unity choir pod taktirko Earla Bynuma Jr., do konca leta pa se bodo zvrstili še Vid Valič s svojo monokomedijo, Jure Lesar, večer pred Silvestrovim, 30. decembra, pripravljajo gala novoletni koncert z orkestrom Slovenske filharmonije, zadnji dan leta pa se bo na njihovih odrskih deskah mudila Rebeka Dremelj v monokomediji Jamska ženska.

“V Piranu bodo novo leto pričakali na Tartinijevem trgu s skupino Booom! in Samuelom Lucasom. Najpogumnejši se bodo 1. januarja udeležili tradicionalnega novoletnega skoka v morje na portoroški plaži. Dogajanje bo vrhunec doživelo s koncertom italijanske pevke Alexie in veličastnim ognjemetom. 6. januarja v Portorožu pripravljajo še koncert presenečenja,” so še zapisali v Turističnem združenju Portorož.

Besedilo: Rok Učakar Grašič, fotografije: Rok Učakar Grašič, Jaka Ivančič in Turistično združenje Portorož

 

Tagi