Na območju stare telovadnice OŠ Mengeš pomembne najdbe iz obdobja starejše železne dobe

Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so se pred izgradnjo nove kuhinje z jedilnico in kabineti v prvem nadstropju v novembru začela arheološka izkopavanja, kot jih je v kulturno varstvenih pogojih predpisal Zavod za varstvo kulturne dediščine, območne enote Kranj. V mesecu novembru so arheologi v mlajših kulturnih plasteh našli zanimive artefakte, od keramičnih posod izdelanih iz fine prečiščene gline ter stekleno posodico, ki bi lahko bila del večjega lestenca t.i. polikandelona, ki je bil uporabljen za razsvetljavo v poznoantičnih cerkvah. V mesecu decembru so našli veliko stavbo iz mlajšeželezne dobe (latensko obdobje), ki je pogorela, zato je bilo v njej veliko predmetov, ki so jih takrat uporabljali. Od svitkov, lončenih posod za pitje in kuhanje do različnih brusov. Pod mlajše železnodobno stavbo pa so se pokazale še starejše plasti, katere so arheologi s pomočjo najdenih artefaktov umestili v čas starejše železne dobe. V tej fazi so našli tri stavbe, za katere predvidevajo, da so glede na kontinuiteto najdb na območju, gospodarska poslopja. Poleg stavb so našli še tri-robno-puščično ost, odlomek bronaste zapestnice, delčke bronastega uhana, posode z žerjavico ter različne bruse in keramično posodje. 

Po arhiviranju najdenih artefaktov iz časa mlajše železne dobe, fotografiranju in skeniranju območja z dronom, so arheologi odstranili nanose proda iz Gobavice in Pšate ter prišli do starejših kulturnih plasti. Najprej so se pokazali obrisi treh hiš, ki so jih arheologi datirali s pomočjo najdenih artefaktov. Pri izkopu ostankov hiš in predmetov iz obdobje starejše železne dobe je sodeloval tudi Tine Kumerdej, študent 2. stopnje Arheologije na Filozofski fakulteti, ki bo o najdbah na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš v obdobju starejše železne dobe napisal magistrsko nalogo. Tine Kumerdej je o poslopjih povedal: »Na območju arheoloških izkopavanj smo našli ostanke treh hiš iz starejše železne dobe, ki so imele notranje ognjišče in posode za shranjevanje žerjavice. Posode v katerih je bila spravljena žerjavica v času starejše železne dobe so predstavljale garancijo za ogenj«. Te stavbe so bile tako kot mlajšeželeznodobne in tudi rimske, z ene strani odprte, v našem primeru proti strugi Pšate. Zaradi tega predvidevamo, da so tudi te stavbe gospodarska poslopja.« Seveda arheologi dopuščajo tudi možnost, da so najdene hiše enostavni stanovanjski objekti, za katere je značilno, da so imele vsaka svoje ognjišče.

Pomen najdenih posod z žerjavico pa je pojasnil Draško Josipovič, vodja arheoloških izkopavanj: »Ko smo leta 1997 na območju v bližini stare telovadnice izvedli raziskavo območja s pomočjo sond, smo našli podobne posode s pepelom. Takrat smo mislili, da gre za žarne grobove. Zgleda, da je šlo za posode z žerjavico in da je bila na tem območju že v času stare železne dobe prisotne gospodarska dejavnost.« Tine Kumerdej je predstavil način gradnje in oblikovanje naselij v času stare železne dobe: »V času starejše železne dobe sta obstajala dva načina gradnje, gradnja s t.i. stojkami in gradnja na kamnitih temeljih. Tukaj, na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš, so stavbe grajene na kamnitih temeljih, na katere so postavili stene z brun ali prepleta vej, ki so jih ometali z glino. Ohranili so se kamniti temelji stavb, vidni pa so tudi ostanki hišnega lepa (ometa), na katerem so se ohranile tudi sledi lesenega prepleta. Hiše so bile prekrite s slamo.« Opozoril je, da so bile zaradi varnosti pred požarom v tistih časih stanovanjske stavbe ločene od gospodarskih poslopij: »S tem so se zavarovali, če je na enem območju prišlo do požara.« Na Gobavici so arheologi že našli naselbino iz istega obdobja, zato predvidevajo, da so tam živeli, na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš pa opravljali gospodarsko dejavnost.

Posebej zanimive so bronaste najdbe

V kulturni plasti so arheologi skupaj s tremi hišami našli tudi zanimive artefakte. Našli so tri-robno-puščično ost, ki jih arheologi pravijo tudi skitska ost, ker so jo uporabljali skiti, iranska nomadska ljudstva. Tine Kumerdej je predstavil še druge najdbe: »Našli smo tudi odlomek bronaste zapestnice in delčke bronastega uhana, katere primerjave lahko najdemo na najdišču Magdalenska gora, ter odlomke kačaste fibule. Vsi štirje elementi spadajo v časovni okvir med 600 in 500 p. n. š.« Pojasnil je, da so omenjene najdbe pomembne za časovno umestitev objektov in dajo zelo natančno datacijo hiš, oziroma gospodarskih poslopij. Poleg bronastih najdb so našli tudi ostale najdbe kot so različni brusi in keramično posodje, med njimi različni lonci, vrči, sklede in pekve oziroma pokrovi.

Avtor: Občina Mengeš; Foto: Občina Mengeš

 

Komentarji uporabnikov
Tagi