Zvončki – prvi znanilci pomladi so že pokukali na plano
Čeprav smo še komaj v sredini zimskega časa in bi morala biti narava prekrita s snežno odejo, je bolj ali manj vse zeleno. Nepredvidljivo vreme v teh dneh, ki nam je postreglo z otoplitvijo, svoje pa so naredili tudi sončni žarki, je poskrbelo, da so ponekod na plan že prikukali prvi mali zvončki, ki so poleg trobentic in velikih zvončkov prvi znanilci zimske pomladi.
Prve letošnje zvončke, ki so pokukali iz zemlje, je fotografiral naš bralec iz Domžal, ki jih je opazil na svojem vrtu. S prihodom na plano so zvončki že oznanili, da je pomlad tik pred vrati, kljub temu, da nas še vedno lahko objame bela snežna odeja, saj je pred nami še ves februar.
Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk. Značilen cvet ima obliko zvončka, od tod tudi ime in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Listi so pritlični in črtalasti. Rastejo že zgodaj pomladi. V Sloveniji cveti ena sama vrsta malih zvončkov (Galanthus), to je navadni mali zvonček (G. nivalis). V Istri zacveti že okoli novega leta, v ostalih predelih Slovenije pa cveti od februarja do aprila. Raste na nekoliko bolj vlažnih tleh po skoraj celotni Sloveniji.
Navadni mali zvonček ne uspeva na gnojenih travnikih ali so tam le posamezni primerki. Najdemo jih ob robovih gozda, v gozdu in na travnikih. Zelo so razširjeni ob bregovih rek in potokov, ne marajo pa stoječih vod. Ni jih tudi ob presihajočih jezerih na Krasu. V notranjosti rastejo na nižjih predelih, na Gorenjskem v alpskih dolinah jih ni. Zvončki se poleg s semeni množijo še z delitvijo čebulice – vegetativno. Iz ene čebulice zvončka, naslednje leto z delitvijo že lahko nastaneta dve, nato tri, pet …
Zvončki so v naravi zaščiteni in so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji. Ščiti jih Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah iz leta 2004, ki za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin.