Srčna zamisel mladih, ki je raznežila starostnike in brez besed pustila ostale

Ko v življenje starostnika vstopi demenca, se marsikaj spremeni. Spremembe občutijo tako starejši, ki jim demenca postane vsakdanja zvesta sopotnica, kot tudi svojci. Bližnji. Spomini starejših počasi bledijo, kognitivne in motorične sposobnosti pešajo, občutki in čustva pa ostajajo in se včasih tudi okrepijo. Alzhimer naše starše postopoma spreminja v naše otroke, ki čeprav se določenih stvari zagotovo več ne spominjajo, v sebi čutijo in doživljajo marsikaj.

Piratska stranka Slovenije je na zadnjih lokalnih volitvah z zadostnim številom obkroženih glasovnic s strani občanov pridobila financiranje svojega delovanja s strani občine, zato so se v izraz hvaležnosti odločili del tega financiranja vrniti nazaj družbi, na način, ki bo imel pozitiven vpliv na občane. Prisluhnili so najrazličnejšim predlogom in se na koncu odločili za terapevtskega mačka, ki je namenjen izboljšanju kakovosti življenja ljudi z demenco. Predlagala sta ga Maks Musar in Katja Orehek, mlada Pirata, ki si želita, da bi ljudje opazili, prisluhnili in ponudili pomoč ranljivejšim skupinam.

Z Domžalcem smo se v sredo, 27. septembra 2023, udeležili predaje terapevtskega mačka s strani PIRATOV stanovalcem Doma upokojencev Domžale in ob tem začutili izjemno moč srčne geste.

Starostniki so se terapevtskega mačka izjemno razveselili in se ob pogledu nanj v trenutku raznežili. Njihove obraze sta preplavili nežnost in iskrena radost, v nas, ki smo bili poleg, pa se je prebudila ganjenost in vsakršne besede, ki bi opisale dogajanje, so se zdele povsem odveč.

Kako so v stranki PIRATI združili moči ter poiskali zamisel, ob kateri so se vsi zelo hitro strinjali, da je tista prava in kako gledajo na današnje mlade, za katere nekako velja, da so egocentrični, čeprav sta Maks Musar in Katja Orehek dokazala ravno nasprotno, smo se pogovarjali z Urško Orehek, članico stranke Pirati in eno izmed pobudnic akcije.

»Donacija terapevtskega mačka stanovalcem Doma upokojencev v Domžalah je konkretna gesta PIRATOV, ki simbolizira del naših prizadevanj za podporo ter skrb za naše občane in pomeni prispevek k njihovem boljšem počutju. To je prvo tovrstno dejanje, ki smo ga naredili, načrtujemo pa že novo gesto, ki jo bomo uresničili prihodnje leto.«

Kaj je mlada PIRATA nagovorilo in spodbudilo, da sta predlagala terapevtskega mačka in kaj sta o sebi s pomočjo sodelovanja pri različnih projektih, ki jih uresničujejo PIRATI odkrila, smo pa vprašali Maksa Musarja in Katjo Orehek.

V zadnjem času sta v ospredje prišli dve povsem diametralno nasprotni predstavi o današnjih mladih. Nekateri jih opisujejo kot izjemno nemotivirane, apatične in brez nekakšne vizije za prihodnost, medtem, ko jih drugi predstavljajo kot izjemno ozaveščene in angažirane tudi glede okoljevarstvenih problematik. Marsikdo današnje mlade doživlja kot izjemno egocentrične posameznike, fokusirane na zadovoljevanje lastnih potreb brez skrbi za druge, medtem, ko je vaš podmladek, mladi Pirati z izjemno plemenito gesto dokazal povsem nasprotno.

Urška Orehek: Dedki in babice so v življenju mladih izjemno pomembni in z njihovo prisotnostjo jim omogočajo spoznavati svet, ki je zanje sicer še precej oddaljen, pa vendarle se zavedajo, da se bodo v njem nekoč znašli tudi sami. Vsekakor jim ni vseeno, pa čeprav gre za velik medgeneracijski razkorak.

Mladi niso bili nikoli homogena skupina in prav je tako. Različnost nas tudi bogati. Tako kot odrasli, se tudi mladi lahko na določeno stvar odzovejo povsem drugače. Če pa jih že delimo samo na dve skupini, bi skupino v kateri se prepoznajo nemotivirani, apatični in ostali mladi videla kot skupino, ki kliče na pomoč. Njihov klic je klic brezupa. Kaj ponujamo oz. puščamo današnjim mladim? Negotovo prihodnost, obremenjeno s podnebnimi spremembami, ekološkim katastrofami, prekarnimi oblikami dela, hitrem izumiranju vrst. Tukaj je še stanovanjska problematika, pričakovanja starejših oz. staršev, ki so včasih morda tudi previsoki. Dodala bi še koncentracijo kapitala, velike »uspehe« tik-tok mojstrov, spletnih pomembnežev, ki za večino prodajajo praktično nedosegljive in iluzorne sanje. Realnost, ki obkroža mlade in ne ravno rožnat pogled v prihodnost, sta tista dva elementa, ki mlade pahneta v stanje apatije. Morda potrebujejo konkretno pobudo, ki bi jim dejansko pokazala boljšo prihodnost?

Potem pa so tukaj še mladi, ki so bolj »borbeno« razpoloženi. Vidijo probleme in jih s svojim znanjem in angažmajem skušajo reševati. Oziroma, če ne drugega, vsaj trudijo se prispevat k spremembam. Na področju podnebnih sprememb, družbene ureditve, odnosov, prioritet odločevalcev, … skratka, tukaj so mladi bolj aktivni. Obe skupini mladih sta senzibilni, le na situacije in razmere se odzivajo drugače.

Med kampanjo »Za dva županska mandata«, kjer so nam pri zbiranju podpisov pomagali mladi prostovoljci in tudi mladi, ki so k nam prišli s pomočjo študentskega servisa sem opazila nekaj zanimivega. Ne glede na razlog, ki jih je vodil, da so se odločili nam pomagati, so ob novici, da smo zbrali dovolj podpisov, pokazali izredno srečo in ponos. »Torej sem pomagal pri nečem dobrem!«, je bila fraza, ki smo jo izredno pogosto slišali. Takšni in podobni stavki, srečni ter zadovoljni obrazi so mi dali vedeti, da mladim ni vseeno za skupno prihodnost in da želijo pri tem participirati. Morda niso pravilno nagovorjeni, morda so cilji današnje politike preveč medli, negotovi in postavljeni preveč v prihodnost, za katero pa roko na srce nihče od nas zagotovo ne ve, kakšna bo. Mladi rojeni okoli leta 2000 si vsekakor želijo konkretnih sprememb in mnogi so se nam že pridružili, ter oddali podpis podpre predlogu zakona, ki smo ga kot PIRATI vložili v državni zbor.

Sama sem del tako imenovane generacije X, ki je odraščala v precejšnji brezskrbnosti in z občutkom svobode, ki pa ga sodobni mladi v tovrstni obliki ne poznajo, pa bi jim iz srca privoščila. Res pa je tudi, da je svoboda v politični skupnosti nujno pogojena dobrina.

Tudi za nas so starejši vedno govorili, češ, »kakšni smo, kaj pa bo iz nas?«, pa smo še vedno tukaj in smo v redu. Verjamem, da bo tako v prihodnosti tudi z generacijo Z oz. mlajšo generacijo, vendar bo svet precej drugačen. Kakšen pa bo? Odvisno bo tudi ali pa predvsem od mladih.

Moderni človek je v večini primerov individualist, ki zasleduje lastno srečo in pa cilje. Prepričana pa sem in to potrjuje tudi dognanja sodobne znanosti na področju psihologije, da srečen posameznik ne more obstajati v nesrečni družbi. Tudi zato je neformalni moto PIRATOV: »Sharing is caring« oz. v prevodu »Deliti pomeni poskrbeti«.

Sem med starejšimi Pirati in tudi članica stranke že od njenega nastanka. V naši stranki po članstvu prevladujejo mladi, ki jim ni vseeno za našo skupno prihodnost. S svojim delovanjem si želijo prispevati k boljši prihodnosti vseh nas. Svet vidijo kot skupni dom nas vseh in tako ga tudi dojemajo. Ker se zavedajo pomena dobrobiti za vse nas. Pri PIRATIH mladi predstavljajo »energijo«, mi, starejši pa ponazarjamo »izkušnje«, kar je odlična kombinacija. Z vključitvijo k PIRATOM mladi vidijo možnost, da participirajo pri dogajanju, dajejo pobude in so slišani! Ob tej priložnosti bi želela povabiti vse, ki se prepoznajo v vrednotah, ki jih zagovarjamo PIRATI in si želijo biti del nujnih sprememb, naj se nam pridružijo. Dosegljivi smo po e-mailu: urska.orehek@piratskastranka.si ali info@piratskastranka.si . Lepo vabljeni!

Maks Musar in Katja Orehek sta bila pobudnika za predajo terapevtskega mačka. Kaj vaju je nagovorilo in spodbudilo, da sta se odločila predlagat ravno terapevtskega mačka? Gre namreč za prav posebnega mačka, ki s svojimi karakteristikami na pomoč priskoči starejšim, ki se soočajo s pešanjem in postopno izgubo spomina, vendar je v njih še vedno veliko čustev in občutkov. Izbor nakazuje na izjemno senzibilnost in prepoznavanje aspektov življenjskega obdobja, ki je za vaju še precej oddaljeno?

Maks Musar: Moj oče je že obiskal nekaj domov za ostarele in ob tem tudi podaril nekaj terapevtskih muck. Pogosto so ljudje, ki trpijo za hudo demenco s strani družin, svojcev in tudi bližnjih, pozabljeni. Občutek osamljenosti pa lahko razume vsak od nas in to ne glede na starost.

Katja Orehek: V poplavi ponudbe, ki je danes na tržišču, pogosto novosti nehote spregledamo. Skozi tovrstni pogled smo želeli poskrbeti za naše najranljivejše občane, ki še vedno (ali pa ponovno) potrebujejo našo pozornost. Želeli smo opozoriti na problematiko staranja populacije v Domžalski občini in jim z manjšo pozornostjo morda popestrit sivi vsakdan.

Kaj je bilo vajino glavno vodilo pri iskanju idej in kje sta iskala potrebne informacije ter nenazadnje, kaj vaju je na koncu tudi prepričalo, da bo terapevtski maček vajin končni izbor in predlog?

Maks Musar: S sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ne moremo ravno premikati gora, nekaj pa vendarle lahko naredimo in zato smo pri iskanju in zbiranju idej izjemno skrbni. Naš cilj je usmerjati sredstva, s katerimi razpolagamo, v stvari in projekte, ki bodo lahko imeli kar se da pozitiven vpliv na domžalsko skupnost.

Katja Orehek: Tudi sama imam bližnje, ki se v njihovih poznih letih spopadajo s postopno izgubo spomina, osamljenostjo ter apatijo. Vsekakor gre za splošen problem, ki je prisoten predvsem pri ljudeh, ki živijo sami oz. morda nimajo družine/bližnjih etc. Terapevtski maček sicer ni najnovejši izum, je pa definitivno novost za starejše ljudi. Kot smo lahko videli, je nemudoma pritegnil pozornost in starostnikom v trenutku prirastel k srcu. Med pestovanjem terapevtskega mačka so starostniki povsem instinktivno pokazali svojo nežnejšo plat. Morda bodo terapevtskega mačka kasneje celo smatrali kot nekakšno maskoto in ga uporabili za orientacijo po hodnikih.

Moški in ženske smo pogosto pozorni na različne stvari. Prav tako sta tudi senzibilnost ter odnos do njih različna. Kako sta uspela poenotit izbor?

Maks Musar: Ko govorimo o starosti gre za temo, ki je povsem enovita za moške in ženske. Vsak od nas se bo nekoč znašel v taisti situaciji in takrat si bomo tudi mi zaželeli pomoči. Vsem nam je v veselje, da lahko našim starejšim občanom olepšamo bivanje.

Katja Orehek: Kot že samo ime pove, gre za terapevtska mačka, ki posnema duh hišnega ljubljenčka. Ne glede na priljubljenost, ki vsekakor ni vezana na spol, v življenje prinašajo nekakšen simbol starševstva, nekaj za kar moramo skrbeti, nekaj kar je odvisno od nas. Vizualno se nam zdijo ljubki in ustvarjajo občutek, da nekomu še lahko nekaj damo. Da lahko za nekoga poleg sebe še poskrbimo, kar je pravzaprav precej velika svoboda, ki jo mlajši še imamo. Verjamem, da komurkoli je skrb zase otežena, bo s pomočjo terapevtskega mačka prišel v stik s tovrstno svobodo, da lahko za nekoga še poskrbi.

Zakaj sta se odločila pridružiti podmladku stranke Pirati in kaj vama je pri vajinem angažmaju najbolj všeč? Kaj sta o sebi spoznala v vsem tem času in kako doživljata vajino sodelovanje pri Piratih?

Maks Musar: Prizadeval sem si za mesto občinskega svetnika, ker bi rad pripomogel k izboljšavi kvalitete življenja v Domžalah. PIRATI so nekako edina politična stranka, s katero se lahko poistovetim. Všeč mi je, da delujemo kot ekipa in da lahko s sredstvi, ki jih imamo, prispevamo nekaj naši skupnosti, pa čeprav nismo bili izvoljeni. Dobra dela v prid skupnosti se lahko opravljajo ne glede na politično funkcijo ali pozicijo.

Katja Orehek: Sprva sem se stranki Pirati pridružila v času volitev spomladi leta 2022. Piratska stranka je namreč potrebovala večje število mladih, žensk. Že v preteklosti sem se strinjala s stališči piratske stranke in sem jim z lastno kandidaturo želela izkazati svojo podporo. Moje sodelovanje s Piratsko stranko je v zadnjem času večje, saj se vse pogosteje vključujem v akcije. Spoznala sem, da je potrebno biti zelo kreativen in dovzeten za nove stvari.

Življenjska doba se podaljšuje, zlasti jesen življenja. Po navedbah Statističnega urada Republike Slovenije, se je v zadnjih 30 letih delež starejših nad 65 let v slovenski družbi podvojil na 21,4 %. (vir: surs.si). Vsekakor je lepo začutit ter spremljat, kako je med nekaterimi mladimi še vedno prisotna senzibilnost do starejše populacije, čeprav gre za velik generacijski razkorak.

Avtor: Petra Petravič

Domžalski Pirati Domu upokojencev Domžale podarili terapevtskega mačka