Pogovor s pisateljico Matejo Gomboc
V sklopu 14. festivala Bralnice pod slamnikom so v Knjižnici Domžale v sredo, 6. 03. 2024 gostili pisateljico Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Pogovor je potekal v organizaciji MIŠ založbe in Knjižnice Domžale. Pogovor je vodila Eva Hočevar. Mladinski literarni festival »Bralnice pod slamnikom« je bil prvič organiziran leta 2011, kot prvi tovrstni festival v Sloveniji. S festivalom povezujejo in nadgrajujejo prizadevanja za motiviranje za branje in dejavnike na področju promocije branja. Bralca nagovarjajo intimno po njegovi meri, obenem pa javno promovirajo branje, predvsem v prostem času. Razmišljajo globalno in delujejo lokalno, literaturo pa povezujejo s strpnostjo in medgeneracijskim povezovanjem.
Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka, publicistka in profesorica slovenščine na Škofijski Gimnaziji. Otroštvo je preživela v Sovodnju ob Soči, šolala pa se je v Novi Gorici nato pa je šolanje nadaljevala na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. Piše za otroke in mladostnike. Lani je dobila nagrado Desetnica za Balado o drevesu. Piše tudi učbenike in priročnike za slovenski jezik. Prav tako je napisala radijsko igro »Gorica«, katera je njen prvi zgodovinski roman.
Pogovor je potekal v okviru projekta Bralnice pod slamnikom. Naslov letošnjega projekta pa je Knjiga – moja izbira. V okviru projekta med marcem in majem potekajo različni dogodki, med njimi tudi razstava različnih del, ki si jih lahko ogledate v Knjižnici Domžale. Založba Miš je financirala dogodek in izdala knjigo Gorica, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Vsak, ki je knjigo prebral, lahko zazna, da je za končnim izdelkom mnogo raziskovanja, pogovorov z domačini ter brskanja po različnih virih. Ko se je pisateljica Mateja Gomboc spravljala k pisanju tega romana, je v resnici bila motivacija čisto drugje. Odločila se je pisati roman o svojih letih otroštva, mladosti in mladega odraslega življenja. To so 70., 80., 90. leta, ki so bila za našo državo zelo zanimiva. To so bila leta najprej še trdega komunizma, potem rahljanja in skoraj malo strahu, kako bo, v 80. letih. Nato sta čisto po naključju prišli do pisateljice osebni zgodbi dveh Goričank in ene Furlanke, ki je ostala na tej strani meje. Ti dve zgodbi sta jo tako zaznamovali, da se je zgodba o avtoričini mladosti posledično umaknila na stranski tir, ti dve pa sta privrele na plano in sta kot rdeča nit v romanu.
V besedilu pripovedno vlogo prevzemajo ženske, moški pa imajo za razliko od poteka opisanih zgodovinskih dogodkov stransko vlogo. Junakinje v romanu zavzemajo zelo različen odnos do Gorice in Nove Gorice, s tem pa tudi do držav, v katerih sta mesti stali. »Zagotovo me je nagovorilo tudi to, da je za leto 2025 napovedana evropska prestolnica kulture Gorice in Nove Gorice, ko bosta ti dve mesti postali eno. To vprašanje me je začelo zanimati in sem ugotavljala, da je to mesto enkrat bilo eno, potem nič več in zdaj bo spet. To me je nagovorilo. Zato sem začela na veliko študirati zgodovinska dejstva, se spoznala in pogovarjala z ljudmi, ki so že takrat živeli, ki se spoznajo na ta čas, bodisi zgodovinarji, urbanisti, kdorkoli je bival v tem mestu. Pošiljali so me k naslednjim informacijam. In tako je po globokem študiju nastal tak roman,« pravi Mateja Gomboc.
Dandanes si mlajše generacije težko predstavljajo zaprtost meje, ne samo v obeh Goricah ampak tudi nasploh.
Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da zna v leposlovju mojstrsko odpirati vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo soočati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji lik romana, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Dogajanje obsega skoraj osemdeset let, od 1942 do današnjih dni. Gre torej za razburkano obdobje, v katerem so ljudje med drugim doživeli okupacijo Italijanov, kapitulacijo Italije, prihod Nemcev, požige naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, razdelitev Gorice in graditev Nove Gorice. Zgodovinsko dogajanje opazujemo na podlagi osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc je ustvarila vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le v posameznih zgodbah svojih prebivalcev.
Avtor; Miro Pivar; Foto in Video: Simona Pivar
