Koledar dogodkov

Event Information:

  • sre
    30
    Sep
    2020

    Pri nas pletemo kite iz slame ...

    19:00Slamnikarski muzej Domžale

    Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo

    Za otvoritveni dogodek so obvezne predhodne prijave!

    Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike, predstavlja, ohranja ti dve pomembni rokodelski veščini. Na razstavi bomo tokrat podrobneje predstavili pripoved pletenja kit iz slame – o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev.

    Razstava se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020 (26. 9. – 10. 10. 2020): Spoznaj? Varuj! Ohrani.

    Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v sredo, 30. septembra 2020, ob 19. uri.
    Po razstavi vas bosta vodila avtorja razstave Katarina Rus Krušelj in Roman Kos. Kitke iz slame vam bo pomagala plesti pletica Milka Breznik.
    Vstop prost.
    Vabimo vas na ogled razstave od 1. oktobra dalje v odpiralnem času muzeja:
    od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
    Vljudno vas prosimo, da ob obisku upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju COVID-19, objavljena na vhodu v muzej.
    Za otvoritveni dogodek so obvezne predhodne prijave!

    Prijavite se lahko prek elektronske pošte (slamnikarski.muzej@kd-domzale.si) ali v odpiralnem času muzeja s klicem na številko 01 724 84 08.


    Pripoved o slami
    Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike. Kamniško-bistriška ravan je bila v preteklosti večinoma posejana z žitom. Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, ampak zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so pletice izbrale najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih spletene prodajale za izdelavo slamnikov.
    Od slame do kite
    Kita iz pšenične slame se ni pričela s pletenjem, temveč s pravilno predpripravo: bilke so požele ročno, povezale jih v snope, posušile, otrebile, kolenčkale, sortirale po velikosti, namočile in pletle. Slamice so se pletle največkrat na 7 slamic, običajno na liho število, z izjemo cikcak kite iz 4 slamic.
    Slama ni le slama
    Zanimivo je opazovati, kako domišljena je bila ta slamnata obrt nekoč – izpod  veščih rok pletic so nastajale prave slamnate umetnine: kite z različnimi vpletenimi vzorci, cofki za okraševanje slamnikov, vozljani slamniki, stenske obloge, cekarji itd. Danes je domišljija in tudi sodobnejša tehnologija omogočila še druge načine dekorativne uporabe slame: od nakita, slike, pohištva do energijsko varčne in naravi prijazne hiše iz slame!
    Spleti si tudi ti svojo slamnato kitko!
    Pomembno je, da veščina pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov, ki je stoletja zaposlovalo prednike naših krajev, ne izgine iz naše pozabe. S prikazovanjem teh obrti, med drugim tudi v našem muzeju, se ohranja pomembna lokalna kulturna dediščina; bolj ko si jo bomo prisvojili za lastno, bolj bomo uspešni pri gradnji kulturne identitete za zanamce. Zato vabljene vse generacije, da si ogledu razstave preizkusite v pletenju kitke iz slame.