Kadar govorijo roke, moramo zaznati njihovo izpoved. (Marjan Vodnik, 2017)
Ne poznam bolj prepričljivega poslanstva, kot si ga je v svojem življenju zadal Marijan Vodnik. Že desetletja v kose debla kleše na način, da ohranja ves energetski potencial dreves in njihovo v življenju zaznano sporočilnost. Nikoli ni posekal drevesa za namene klesanja, a je marsikatero umrlo drevo odrešil pozabe. Z dletom in batom ga na svojstven način obudi v novo življenje.
Izklesane skulpture so avtorjeve izvirne pripovedi, v katere pretaka lastno filozofijo življenja. Največkrat se zato vanje naselijo človeške figure v različnih oblikah in interakcijah. Ustvarjalni proces med ustvarjalcem in lesom poteka vselej v dialogu brez besed, z vizualizirano idejo, ki se spontano sprošča med klesanjem v dano formo debla. Da se sporočilo ustvarjene skulpture le ne izgubi, ji avtor poda posvetilo v besedah, ki v akrostihu razkrije naslov dela:
Govorico rok lahko vidimo in občutimo
Ob prihodu ali odhodu roke služijo kot izraz dvogovora
Velikost in izgled rok sta vidna predstavitev človeka
Objem kot darilo rok
Roke so podzavesten izraz naših misli
Izraz rok je bolj pošten in iskren kot naša govorica
Celovitost govorice rok je v njihovih vidnih izpovedih
Aktivnost rok je posledica miselne vsebine človeka
Roke brez besed lahko veliko povedo
Občutje dotika ne potrebuje besed
Kadar govorijo roke, moramo zaznati njihovo izpoved.
Na tokratni razstavi bodo predstavljene avtorjeve izpovedi v lesu zadnjih let s poudarkom na materialnem raziskovanju. Vsaka vrsta drevesa ustvarjalcu predstavlja svojevrstni izziv in doživetje, saj tudi večkratno klesanje v isto vrsto lesa prinaša nova razmišljanja in znanja. Ne pozabimo, da se tako kot ostali živi organizmi tudi drevesa s svojimi značilnostmi, barvami in strukturami spreminjajo s tokom časa. Na srečo se z govorico rok (in dleta) Marijana Vodnika ohranja spomin in izpoved le-teh za večne čase.
Katarina Rus Krušelj
(foto: Primož Hieng)
Kadar govorijo roke, moramo zaznati njihovo izpoved. (Marjan Vodnik, 2017)Ne poznam bolj prepričljivega poslanstva, kot si ga je v svojem življenju zadal Marijan Vodnik. Že desetletja v kose debla kleše na način, da ohranja ves energetski potencial dreves in njihovo v življenju zaznano sporočilnost. Nikoli ni posekal drevesa za namene klesanja, a je marsikatero umrlo drevo odrešil pozabe. Z dletom in batom ga na svojstven način obudi v novo življenje.Izklesane skulpture so avtorjeve izvirne pripovedi, v katere pretaka lastno filozofijo življenja. Največkrat se zato vanje naselijo človeške figure v različnih oblikah in interakcijah. Ustvarjalni proces med ustvarjalcem in lesom poteka vselej v dialogu brez besed, z vizualizirano idejo, ki se spontano sprošča med klesanjem v dano formo debla. Da se sporočilo ustvarjene skulpture le ne izgubi, ji avtor poda posvetilo v besedah, ki v akrostihu razkrije naslov dela:Govorico rok lahko vidimo in občutimoOb prihodu ali odhodu roke služijo kot izraz dvogovoraVelikost in izgled rok sta vidna predstavitev človekaObjem kot darilo rokRoke so podzavesten izraz naših misliIzraz rok je bolj pošten in iskren kot naša govoricaCelovitost govorice rok je v njihovih vidnih izpovedihAktivnost rok je posledica miselne vsebine človekaRoke brez besed lahko veliko povedoObčutje dotika ne potrebuje besedKadar govorijo roke, moramo zaznati njihovo izpoved.Na tokratni razstavi bodo predstavljene avtorjeve izpovedi v lesu zadnjih let s poudarkom na materialnem raziskovanju. Vsaka vrsta drevesa ustvarjalcu predstavlja svojevrstni izziv in doživetje, saj tudi večkratno klesanje v isto vrsto lesa prinaša nova razmišljanja in znanja. Ne pozabimo, da se tako kot ostali živi organizmi tudi drevesa s svojimi značilnostmi, barvami in strukturami spreminjajo s tokom časa. Na srečo se z govorico rok (in dleta) Marijana Vodnika ohranja spomin in izpoved le-teh za večne čase.Katarina Rus Krušelj(foto: Primož Hieng)