Koledar dogodkov
-
sre07Feb202418:30Mestni kino Domžale, Kinoklub
Navdih za t. i. road movie je bila resnična pot na morje, ki se je zgodila režiserju (Žiga Kukovič) in igralcu (Robert Kladnik), ko sta se prvič s prijatelji odpravila na morje. Film je začel nastajati leta 2022 v gverilski produkciji brez proračuna. Žiga Kukovič in Robert Kladnik imata izkušnje s tovrstnim ustvarjanjem vsebin, saj sta izjemno aktivna in gledana na aplikaciji TikTok, kjer objavljata kratke videe.
Kljub temu, da je bil film ustvarjen praktično iz nič, je ekipi prinesel Zlati Muvit in nagrado občinstva.
-
sre07Feb202420:30Mestni kino Domžale, Kinoklub
Mlado Bello Baxter k življenju obudi genialni in ekscentrični znanstvenik dr. Godwin Baxter. Toda lačna znanja in izkušenj Bella pobegne na razburljivo medcelinsko pustolovščino z razuzdanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom … Film Yorgosa Lanthimosa (Najljubša, Jastog) je zgodba o fantastični preobrazbi mladenke, ki se osvobojena predsodkov svojega časa zavzema za žensko enakost in svobodo. Satirična različica Frankensteina za 21. stoletje je režiserju prinesla zlatega leva na festivalu v Benetkah.
Podrobnejše informacije o filu so dostopne tukaj
nagrade
Benetke (zlati lev za najboljši film); nagrada National Board of Review za najboljšega stranskega igralca, prirejeni scenarij in enega najboljših filmov leta; Palm Springs (nagrada za najboljšo igralko); Gent (nagrada za najboljšo glasbo) -
čet08Feb20240:00 Bela krajina
Mirna gora je vrh v zahodnem delu Bele krajine in hkrati na jugovzhodnem robu Kočevskega Roga. Poraščena je z gozdom, malo pod vrhom pa stojita planinski dom Dom na Mirni gori ter delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad.
Kdaj: v četrtek, 8. februarja 2024 (kulturni dan)
Zborno mesto: parkirišče pri športnem parku Domžale na Kopališki ulici, ob 6.45, odhod ob 7.00!
Izhodišče: Brezovica pri Črmošnjicah, ob 9. uri
Dolžina poti: cca 13 km
Čas Vzpona: cca 3 ure zmerne hoje
Čas Spusta: cca 1.45 h
Skupaj: cca 6 ur in pol (s postanki in malico)
Višinska razlika: 508 m
Skupaj pridobljena višina: cca 810 m
Obvezna varovalna oprema: komplet prve pomoči, DOBRA VOLJA!
Zimska oprema: male derezicePlaninska oprema: dobri, uhojeni, visoki planinski čevlji, nahrbtnik, pohodne palice kdor jih uporablja, rezervna in topla zimska oblačila, rokavice in anorak za slučaj dežja ali snega, vreča za umazana oblačila, vrečka za smeti, telefon z napolnjeno baterijo, sončna krema in očala.
Hrana in pijača: iz nahrbtnika, visoko kalorične tablice, čokolada ali sadje, tekočine 1,5 l., topel obrok v planinskem Domu na Mirni Gori.
Neobvezna oprema: Fotoaparat, dnevniki in knjižice za zbiranje žigov, zemljevid, kompasVzpon: Iz vasi Brezovica pri Črmošnjicah se po brezpotju povzpnemo na 1.012 m visok vrh Škrilje. V nadaljevanju se priključimo označeni poti iz Vrčic, ki vodi na Mirno Goro, vse do 1.047 m visokega vrha.
Spust: Z vrha se spustimo mimo planinskega Doma na Mirni gori in razglednega stolpa preko Planine in vasice Rodine do vasice Naklo, kjer nas bo pri cerkvi Sv. Jakoba pričakal avtobus, ki nas popelje domov.TEŽAVNOST in ZAHTEVNOST ture
Kategorija poti: Lahka označena in neoznačena pot
Kondicijska zahtevnost: Kondicijsko nezahtevna
Zahtevnost po dolžini poti: Tehnično nezahtevna
Potrebni in priporočeni dokumenti: Planinska izkaznica (članarino bo mogoče poravnati tudi na avtobusu), osebni dokument, kartica zdravstvenega zavarovanja.
Način prevoza: Pohod bo organiziran z avtobusnim prevozom. Zaradi organizacije avtobusnega prevoza naprošam, da se prijavite le, če se boste zagotovo udeležili izleta.
Cena prevoza: Prispevek udeležencev za prevoz je 15 eur za člane s planinsko izkaznico PZS in plačano članarino za tekoče koledarsko leto, 20 eur za ostale in člane, ki nimajo poravnane članarine. Za otroke (P+O) v spremstvu odraslih, prispevka ni.
Prijave: obvezne prijave najkasneje do torka, 6. februarja 2024, na SMS 041 816 504 ali mail m.skulj@gmail.com.Vodja izleta: Matjaž Škulj, vodnik PZS
-
čet08Feb202410:00Kulturni dom Franca Bernika
GALERIJA DOMŽALE
odprta od 10. do 12. in od 17. do 19. ureSimon Jugovic Fink: Telo duha / slikarska razstava
SLAMNIKARSKI MUZEJ
odprt od 10. do 12. in od 17. do 19. ure11.00 Prireditev ob kulturnem prazniku / organizator: Zveza kulturnih društev Domžale
17.00 Pogovor z avtorjem Matjažem Brojanom o novi knjigi Sokoli in Orli Domžal / vodi Cveta Zalokar
MENAČENKOVA DOMAČIJA
odprta od 16. do 18. ure16.00 odprtje razstave Vez(enine) ljubezni: Domžalske vezilje se predstavijo / kulturni program: Glasbena šola Domžale -
čet08Feb202416:00Menačenkova domačija
»Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da mogoče le tisti znamo takšne stvari resnično ceniti, ki tudi sami ustvarjamo s svojimi rokami. Vemo, koliko ur in dni je potrebno, poleg marljivosti, natančnosti, nešteto vbodov, da nastane tak izdelek. In, da ti denar vsega truda ne more poplačati.«(iz knjige vtisov ob razstavi Iz babičine skrinje, 2012, Menačenkova domačija)Letos mineva dvanajst let, odkar je bila organizirana razstava vezenih ročnih del v razstavišču domačije. V tem času so članice dveh neformalnih skupin za izdelavo vezenin v prostorih KS Venclja Perka Domžale izvezle mnogo vezov na različnih izdelkih, v prevladujoči tehniki belega veza (oz. rišeljeja) ter pisane vezenine z značilnimi slovenskimi motivi, kot so srčki, nageljni in druga rastlinska ornamentika. Na razstavi bomo predstavili izbor ročno izvezenih izdelkov od prtičkov, nadprtov, prtov, zaves in vezenih miniatur, v katerih se ohranja bogata kulturna dediščina pretanjeno izvezenih vzorcev še iz časov naših babic, združena z ustvarjanjem novejših vzorcev in izdelkov za sodobno rabo.Danes je vezenje skorajda izginilo iz spomina mlajših generacij in velja za pomembno veščino zlasti posameznic, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v svojem prostem času. Poleg tehnične spretnosti je treba poudariti pomemben del veziljske dejavnosti, namreč druženje in izmenjavo izkušenj in vzorcev. Obenem zlate roke vezilj delijo svojo ljubezen do vezenja, ljudske umetnosti, narave in vsega lepega.Vezle so:1. skupina:Arnuš MilenaBurnik VidaDrolc RoziHerman JelkaJarc MarijaKosmač IrenaLikar NušaMerela MajdaRihtar JožiStražar MagdaŠtefan MinkaTavčar Johi2. skupina:Felicijan StankaHafner JožiJenko MajdaKerč AlmaKokalj MarijaLautar MarinkaLavrinc PavlaMazi SnežnaPavlišič AnaPestotnik AnaŠtupar Breda
Odprtje razstave, 8. februar 2024 v Menačenkovi domačiji
Vstop prost! -
čet08Feb202417:00Slamnikarski muzej
V založbi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je izšla nova knjiga, v kateri častni občan Domžal, novinar in publicist Matjaž Brojan predstavlja doslej manj znano delovanje dveh osrednjih društev Sokolov in Orlov. Na predstavitvi knjige nam bo avtor podrobneje razkril njihovo vlogo in vpliv med obema vojnama v Domžalah.Pogovor bo vodila Cveta Zalokar.Več o knjigi si lahko preberete na tej povezavi.
Vstop prost! -
čet08Feb202417:30Mestni kino Domžale - Kinoklub
Nič ni za vedno. Razen ljubezen. In srednja šola.Ester zaključuje osnovno šolo in se veseli gimnazije. Upa, da bo tam življenje končno lahko zajemala z veliko žlico, zato na zadnji šolski dan pusti svojega dolgoletnega fanta Kaja. Vse gre kot po maslu, dokler se jeseni ne izkaže, da se je Kaj med počitnicami prepisal na isto gimnazijo, da bi bil bližje Ester ... in bi storil vse, da jo dobi nazaj. Vse sošolke se postavijo na njegovo stran, Ester pa zaveznico najde v Vandi, s katero se domislita pretkanega načrta: pretvarjali se bosta, da sta v par, s čimer bo Vanda pridobila potrditev staršev, Ester pa oboževanje sošolcev. Sprva gre vse po planu, a z novimi čustvi se situacija kaj kmalu zelo zaplete. -
čet08Feb202418:00Mestni kino Domžale
Film prikazuje družino Šterk in odnose v luči nenehne odsotnosti avaturističnega očeta Jureta Šterka, prvega slovenca, ki je objadral svet. Kljub temu, da je dosegel nekaj velikega, je to potisnjeno v ozadje. Režiser Igor Šterk tega ekscentričnega moža prikaže tako, kot ga je doživljal kot njegov pogosto zapostavljeni sin. Preiskuje kompleksne družinske odnose in dinamike, ki so znane tudi marsikateri bolj običajni družini.
iz prve roke
»Jadralski podvigi in tragično izginotje očeta niso bili razlog za ta film. Kar me je pritegnilo, so bili trenutki v naši družini – žalostni, trpki, a hkrati komični in absurdni. Ti odslikavajo kompleksnost odnosov v naših življenjih.«– Igor Šterkodmevi medijev
»Šterkijada, avtobiografski portret režiserjeve družine, je [Festival slovenskega filma] že z odprtjem zapeljal na odprto morje: v razburkane odnose družinske celice, katere dinamiko diktira avanturistični oče, ki v begu od vsakršnih očetovskih in partnerskih odgovornosti v dolgih časovnih intervalih jadra čez Atlantik. A Jure Šterk, ekscentrični posebnež, ki leta 1994 postane prvi Slovenec, ki na 6,5 metra dolgi barki objadra cel svet, skozi osebno, družinsko perspektivo, v katero ga postavlja njegov sin, dobi drugačno dimenzijo. Za neustrašnim jadralcem, ki na morju vedno znova išče nove izzive, se skriva predvsem nepozoren in nezvest mož ter pogosto sebičen starš, ki svoje želje in ambicije vseskozi postavlja na prvo mesto. Jadranje kot motiv zato pogosto ostaja nekje v ozadju, izven vidnega polja, medtem ko v ospredje stopajo njegove posledice: razpoke v odnosih, osamljenost in kontinuirano razočaranje žene ter sinov introspektivni potop v okoliščine, ki so definirale njegovo otroštvo. /…/ gre za pogumen in iskren film, ki se ne boji zazreti v režiserjeve lastne pomanjkljivosti /…/.« – Veronika Zakonjšek, Dnevnik -
čet08Feb202419:00Galerija Domžale
Največkrat sva se srečala na dvorišču Akademije, ko je v svoji značilni hoji ubral dvojni ovinek do vhoda. Šele sedaj dojemam, da to ni bila hoja, ampak drsenje misli skozi prostor. Vedno malo odsoten, poetičen in neskončno mehak, se ni premikal s telesom, v resnici je bila to deklamacija poezije, ki je bila način njegovega bivanja.Poezije ne samo v literarnem smislu, temveč v resonancah slikanja, ritmov besed in ujemanja v ljubezni, partnerstva z lebdenjem.
Simonov opus je v svoji biti eteričen, čeprav so v sredini njegovega zanimanja figura, portret, narava in barva. Podoba je njegova téma in velikokrat se sam pojavi v njej.
V figuraliki raziskuje prostor in gibanje telesa v njem, svetlobi in barvi pa na svoj način odmerja pomen in težo. Kot on sam, figure pogosto lebdijo, dokler jih ne premrežijo trakovi drugih prostorov, drugih slik. Vsaki sliki - v resnici slikovni plasti – odmeri svoj prostor in trudi se biti v nekem ravnotežju s svetlostjo, barvo in usmerjenostjo posameznih trakov slikovne plasti. Naredi torej sliko v sliki in obe kljub različnosti enakovredno in neproblematično sobivata na istem platnu ali na papirnatem traku. To je njegovo véliko delo.
V slikanju del zadnjega obdobja odkrije velike možnosti ustvarjanja v digitalnem okolju. To mu omogoča plastenje in slikanje v sliki na še bolj eteričen način, s svojo značilno ekspresivno gesto. Barve, ki jih uporabi, so čiste in nasičene barvne svetlobe. Te slike so njegovo veliko odkritje in ni skrival navdušenja nad ustvarjanjem.
Najskrivnostnejši in intimni deli njegovega opusa so portreti in avtoportreti. Kdaj umetnik ustvarja lastno podobo in kakšen motiv ga žene? Simonovi avtoportreti nam govorijo o subtilni materializaciji njegove trenutne poetike, skozi podobo, ki ji slika in format dajeta trdnost in oporo.
Eteričnemu poetu, kakršen je bil Simon, sta bila slikanje in poezija telo njegovega duha.
Prijazno VABLJENI!Jurij Smole, akademski kipar
Odprtje razstave, 11. januar 2024 ob 19. uri v Galeriji Domžale
-
čet08Feb202419:30Mestni kino Domžale, Kinoklub
»Ne misli, da bo kdaj mimo je povsem samosvoj film z močnim emotivnim nabojem, ki zahteva prisotnega gledalca_ko. Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt. Kamera je ves čas v gibanju, kamorkoli bi zavila, se zdi, bi našla novo zgodbo. Nenehno razpira nove prostore in v banalnosti vsakdana najde poezijo. Film kot ritual, kot nuja, ki bolečino pretvarja v lepoto.«– utemeljitev vesne za najboljši celovečerni film