Koledar dogodkov

Mladi učitelj sanja, da bi zapustil Butan ter v Avstraliji uspel kot pevec. Toda načrte mu prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v odmaknjeni himalajski vasi. Po naporni osemdnevni hoji, kolikor traja pot do tja, se znajde v kraju po imenu Lunana, kjer nimajo ne elektrike ne učbenikov ne šolske table … Zgodba, posneta v najodročnejši šoli na svetu, nas uči, da bomo srečo morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Film je osvojil številne nagrade občinstva in se kot prvi butanski celovečerec uvrstil med nominirance za oskarja.

nagrade
nominacija za oskarja za najboljši mednarodni film; Palm Springs (nagrada občinstva); Innsbruck (nagrada žirije); Filmkunstmesse Leipzig (nagrada občinstva); Ulju Mountain Film Festival (nagrada NETPA

Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom da Boris umira. Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike.

Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma, ki je bila priča umoru in je sedaj na begu. Življenje gre od tu naprej po svoji poti. Naši junaki doživijo romantične, komične in akcijske dogodivščine, polne glasbe in upanja.

V novem delu misije se Ethan Hunt in njegova ekipa podajo na najnevarnejšo misijo doslej: izslediti grozljivo novo orožje, ki ogroža vse človeštvo, preden pade v napačne roke.

Trinajstletna Léo in Rémi sta najboljša prijatelja, ki mladost brezskrbno preživljata med kmetijami belgijskega podeželja. V luči odraščanja pa se njun tesen odnos nendoma razblini, ko začneta hoditi na novo, večjo šolo. Léo poskuša razumeti, kaj je šlo narobe, išče tolažbo in se zbliža z Rémijevo mamo, Sophie, medtem ko fanta iščeta odpuščanje in spravo, da bi poskušala ponovno vzpostaviti prijateljstvo. »Blizu« je film o prijateljstvu in odgovornosti. Belgijski režiser Lukas Dhont (Dekle), je za film prejel Grand Prix na zadnjem festivalu v Cannesu.

Nagrade
Cannes (Grand Prix), LIFFe (nagrada Art kino mreže Slovenije, Nagrada Kinotrip), Sevilla (najboljši igralec), nominacija za Oskarja za najboljši tuji film.

Iz prve roke
»Nekega dne sem obiskal svojo staro osnovno šolo v vasi, kjer sem odraščal. Preplavili so me spomini na čas, ko je bilo zame zelo težko biti takšen, kot sem, brez filtra. Fantje so se vedli tako, dekleta drugače, meni pa se je zdelo, da ne sodim v nobeno od skupin. Postajal sem vse bolj negotov glede prijateljstev, zlasti s fanti, saj sem bil bolj dekliške sorte in so me zato pogosto dražili. /…/ Nočem dramatizirati, vendar me tista boleča osnovnošolska in srednješolska leta še vedno preganjajo. Zato sem občutke skušal ujeti in tisti svet opisati iz lastne perspektive. Na papir sem zapisal nekaj besed: prijateljstvo, intimnost, strah, moškost … in tako je nastal scenarij za Blizu. /…/ Dandanes vidimo veliko podob moških, ki se drug do drugega vedejo grobo in za katere se zdi, da niso v stiku s svojo ranljivostjo. Želel sem ustvariti trenutke nežnosti v moškem svetu. Pokazati mlada fanta v postelji, blizu drug drugemu, med tekom po travniku, polnem cvetja. Poleg tega sem si resnično želel posneti film o prijateljstvu, o njegovi lepoti, a tudi krhkosti. Povedati pa sem hotel tudi nekaj o družbi, v kateri nežnost med najstniki ali odraslimi moškimi prehitro gledamo skozi prizmo spolnosti. Vse skušamo stlačiti v predalčke. To zavira našo spontanost in omejuje naša prijateljstva. Ne nazadnje pa sem želel spregovoriti tudi o surovosti: kako lahko uniči tako krhke, nežne stvari – v svetu, pa tudi v nas samih. O tem, kako režemo cvetlice, kako izginjajo barve znotraj nas.« Lukas Dhont

Po vsem mestu so se pojavile podgane - znajdejo se celo v posodah za kruh, plešejo po mizah in kradejo pite izpod kuharjevih nosov. In kaj v tem primeru vsako mesto potrebuje?

Nekoga s piščalko, ki jih bo zvabil daleč stran… Na tem mestu nastopi maček po imenu Mare, trapasti ulični maček, ki se je domislil izvrstne prevare, kako služiti denar. Vsi so že slišali za zgodbe o možu s piščalko in mestu, polnem glodalcev. Maurice je našel fanta Nika in se domislil odličnega načrta, kako lahkoverne meščane – nadležne podgane – pretenta, da mu dajo ogromne vsote denarja. In vse kaže izjemno dobro, dokler Mare in Nik ne prispeta v oddaljeno mesto Bridki Brin, kjer srečata dekle Malicijo, obsedeno s knjigami, ki ju prosi za pomoč, da bi razrešila skrivnost v njenem mestu…

»Ne bodo se je bali, dokler je ne bodo razumeli. In ne bodo je razumeli, dokler je ne bodo uporabili. Teorija vas bo pripeljala le tako daleč.« J. Robert Oppenheimer

Zgodba novega filma Christopherja Nolana spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja in njegovo vlogo pri razvoju prve atomske bombe. Obenem pa raziskuje njegov osebno razcepljenost, saj mora tvegati uničenje sveta, da bi ga rešil.

zanimivosti
Film temelji na s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni knjigi American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer avtorjev Kaija Birda in Martina J. Sherwina.
Oppenheimer je posnet v kombinaciji IMAX 65 mm in 65 mm filmske fotografije velikega formata, vključno s prvimi deli v črno-beli analogni fotografiji IMAX.

Kinoklub

Cesarico Elizabeto slavijo zaradi njene lepote in izbranega okusa. Leta 1877 pa »Sisi« praznuje že svoj štirideseti rojstni dan – in da bi ohranila svojo javno podobo, si steznik zavezuje vse tesneje. A čeprav je Elizabetina vloga na dvoru zgolj simbolična, pa njena lakota po znanju in življenjskih izkušnjah še nikoli ni bila večja. Samosvoja in nepredvidljiva cesarica tako postaja na Dunaju vse bolj nemirna … Režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter »Sisi« oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Nagrade
Cannes (nagrada za najboljšo igralko v sekciji Posebni pogled); London (najboljši film); Sarajevo (nagrada za najboljšo igralko); avstrijski kandidat za nominacijo za oskarja