Koledar dogodkov

Mašhad, duhovna prestolnica Irana. Po mračnih stranskih ulicah se na motorju vozi moški in išče prostitutke. Zvabi jih k sebi domov, zadavi z njihovo naglavno ruto, nato pa medije obvesti, kam je odvrgel truplo. Said Hanei, zgleden državljan in vzoren družinski oče, verjame, da z uboji »moralno pokvarjenih žensk« le izpolnjuje svojo versko dolžnost in čisti ulice »svetega mesta«. Medtem ko število žrtev narašča, v Mašhad pripotuje novinarka Rahimi, da bi raziskala, zakaj policiji še ni uspelo prijeti zločinca …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj.

Nagrade
Cannes (nagrada za najboljšo igralko); enajst nagrad robert Danske filmske akademije, vključno za najboljši film; nagrada bodil Danske zveze filmskih kritikov za najboljši scenarij; štiri nominacije za evropsko filmsko nagrado, vključno za najboljši film; Stockholm (nagrada za najboljši film in najboljšega igralca); Fantastic Fest (nagrada za najboljšo režijo); Seville (nagrada za najboljšo igralko); danski kandidat za oskarja.

»Žalost je nekaj edinstvenega in osebnega, osamljenost pa je stvar vsega človeštva.«

Taeko živi mirno življenje z možem Jirom in malim Keito, šestletnim sinom iz svojega prejšnjega zakona. Po tragični nesreči se v njeno življenje nepričakovano vrne dečkov biološki oče, o katerem že leta ni bilo glasu. Da bi se spoprijela z bolečino in občutkom krivde, se Taeko odloči pomagati temu gluhemu in brezdomnemu moškemu …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Družinska zgodba, pripovedovana v režiserjevem značilnem grenko-sladkem tonu, raziskuje temi izgube in osamljenosti skozi portret ženske, ki išče nov smisel v svojem življenju.

19. stoletje. Švicarsko mesto izdelovalcev ur se spreminja pod vplivom novih tehnologij. Mlada tovarniška delavka Josephine izdeluje ‘nemirke’, kolesca, ki nihajo v srcu mehanskih ur. Soočena z novim načinom organizacije denarja, časa in dela se vključi v lokalno gibanje anarhističnih urarjev, kjer spozna ruskega popotnika in kartografa Petra Kropotkina.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

»Teoretični vidiki anarhizma /…/, kritika državnega socializma /…/ in revolucionarni značaj agitacije so močno nagovarjali moj um. Toda egalitarni odnosi, ki sem jih našel v pogorju Jura, neodvisnost mišljenja in izražanja, ki sem jo opazoval pri delavcih, ter njihova brezmejna predanost stvari so še veliko močneje nagovorili moja čustva; in po nekaj tednih bivanja pri urarjih so bila moja stališča o socializmu jasna: bil sem anarhist.« Peter Kropotkin, 1877

Po projekciji brezplačna ustvarjalna delavnica

Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki bosta skupaj odkrivala gozd, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila.

O avtorju
Guillaume Maidatchevsky je francoski režiser in strokovnjak za živali, ki je delal tako za neodvisne produkcije kot za velike francoske in mednarodne televizijske kanale, kot so National Geographic, BBC, Discovery, ZDF, Sky … Študij biologije ga je postopoma usmeril v snemanje filmov z ekološkim pomenom. Največkrat piše in režira zgodbe, povezane z naravo in varovanjem okolja. Ljudi rad spodbuja k sanjarjenju in pripovedovanju zgodb, živali pa snema, kot bi snemal igralce, na višini njihovih oči. Zanj ima vsaka žival svojo osebnost, s svojimi filmi pa skuša pripovedovati univerzalne zgodbe.

Iz prve roke
»Iz knjige smo ohranili predvsem perspektivo živali z njihovim dojemanjem narave. Z mačkom je to še toliko bolj zanimivo, ker ga ni mogoče »disciplinirati« tako hitro kot psa. Maček živi med dvema svetovoma, domačim in zunanjim, ima svojo neukrotljivo plat, svojo voljo. /…/ Mačka sem hotel prikazati takšnega, kot je. Včasih je ljubek, a je tudi lovec, plenilec, ki se zna igrati s svojim plenom; gre za žival, ki zjutraj na vrtu ubije ptico, zvečer pa prede na vašem kavču. Želel sem, da otroci spoznajo, da ima maček svojo svobodo in da se sam odloča, ali jo bo izkoristil ali ne.« Guillaume Maidatchevsky

Harrison Ford se vrača kot legendarni arheolog Indiana Jones, ki se znajde v novem obdobju in se bliža upokojitvi. Skuša se vklopiti v svet, za katerega se zdi, da ga je prerasel. Toda ko se lovke vsem dobro znanega zla vrnejo v obliki starega tekmeca, mora Indy nadeti klobuk in ponovno vzeti bič, da zagotovi, da starodavni in mogočni artefakt ne pade v napačne roke.

Piše se leto 1969 in Indiana Jones je pripravljen obupati. Več kot desetletje je poučeval arheologijo na fakulteti Hunter v New Yorku in je tik pred upokojitvijo v svojem skromnem stanovanju, v katerem trenutno živi sam. Stvari se hitro spremenijo, ko ga nenapovedano obišče njegova odtujena krščenka Helena Shaw, ki išče redek artefakt, ki mu ga je dal njen oče – gre za zloglasno napravo, ki naj bi imela moč izslediti časovne razpoke. Uspešna prevarantka Helena ukrade artefakt in hitro zapusti državo, da bi ga prodala najboljšemu ponudniku. Ker Indy nima izbire, pobriše prah s svojega znamenitega klobuka in usnjene jakne za še eno, tokrat zadnjo vožnjo.

Na Irskem leta 1923 divja državljanska vojna, a le streljaj od burnih dogodkov, na majhnem, konzervativno urejenem otočku življenje teče kot običajno. Pádraic skupaj s sestro živi v skromni koči in se preživlja kot pridelovalec mleka. Vsako popoldne se skupaj s prijateljem, starejšim glasbenikom Colmom, odpravi v lokalni pub. A slednji nekega dne zavrne skupni odhod v gostilno in brez obrazložitve konča njuno prijateljstvo. Osupli Pádraic poskuša s pomočjo svoje sestre Siobhan in težavnega otočana Dominica na vsak način popraviti razpadlo prijateljstvo, vendar njegova prizadevanja vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ko Colm nekdanjega prijatelja sooči z ultimatom, se napetost še poveča, njuna dejanja pa imajo daljnosežne posledice za vso vaško skupnost.

Nagrade
Cannes 2022 (najboljši režiser)

Iz prve roke
"Želel sem povedati zelo preprosto zgodbo o razhodu. In ugotoviti, kako daleč lahko izpeljem preprosto komično in temačno zgodbo. Izjemno pomembno se mi je zdelo Colina in Brendana po štirinajstih letih znova združiti – vedno bi bila sprta prijatelja. To je bil prvotni zametek ideje." Martin McDonagh

O režiserju
Rojen irskim staršem leta 1970 v Londonu. Pri šestnajstih je pustil šolo, da bi se posvetil pisanju gledaliških iger. Njegova prva predstava The Beauty Queen of Leenane (1996) je prejela vrsto nagrad, uspehe pa je nadaljeval tudi z nadaljnjimi odrskimi deli. Njegov prvi kratki film Six Shooter je osvojil oskarja za najboljši kratki film. Celovečerni prvenec Morilca na kolektivca (In Bruge) je posnel leta 2008, glavna igralca pa sta bila prav Colin Farrell, Brendan Gleeson, ki sedaj blestita tudi v Dušah otoka.

V mestu, kjer skupaj živijo elementi ognja, vode, zemlje in zraka, bosta ognjevito mlado dekle Žarna in pogumni vodni fant Val odkrila nekaj elementarnega: koliko imata pravzaprav skupnega, ne glede na to, da sta ogenj in voda.