Koledar dogodkov

Maddie (Lawrence) je tik pred tem, da bo izgubila svoj dom, kjer živi že od mladih let, ko odkrije zanimiv oglas: premožna »helikopterska« starša iščeta dekle, ki bi hodilo na zmenke z njunim sramežljivim 19-letnim sinom Percyjem, ki v kratkim odhaja študirati na univerzo. Maddie na svoje presenečenje kmalu odkrije, da nerodni Percy predstavlja trši oreh kot si je predstavljala.

Arhivski dokumentarec Žige Virca (Houston, imamo problem!) prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film, nastal s pomočjo obsežne akcije, v kateri so ljudi povabili, naj jim pošljejo svoje domače posnetke, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj.

Iz prve roke
»Junija 1991 sem bil star štiri leta. Spominjam se zaskrbljenih staršev, ki si ob kavi šepetata nekakšne novice. Poletje je že v polnem razmahu. Vroče je. Od zunaj se zasliši meni neznan zvok. Sem sredi igre. Oče me vzame v naročje, z mamo hitro pobereta nekaj nujnih stvari. Ni mi jasno, zakaj moramo bežati iz bloka – jaz pa še vedno v pižami. Celo blokovsko naselje kot bežeče mravlje drvi proti čudnemu podzemnemu mestu, v katerem je na stopnišču poleg ogromnih železnih vrat zaskrbljen fant v uniformi s puško. V tem podzemlju pa so zbrani vsi sosedje, tudi nekaj prijateljev iz vrtca. Od dogodka mi je ostalo v spominu tudi, da je ena od mam s seboj prinesla kruh, namazan z marmelado, ki smo si ga razdelili. To je eden mojih prvih spominov na otroštvo.
Morda ravno iz te bežne izkušnje in hkratne distance do vojne izvira moje zanimanje za obravnavo vojnih tematik, še posebej osamosvojitvene vojne. V Sloveniji je ogromno arhivskega avdiovizualnega gradiva iz osamosvojitvenega obdobja. Po mojih večletnih izkušnjah brskanja po zakladnici arhiva na RTV Slovenija, kjer hranijo tudi nemontirane originalne posnetke, sem ugotovil, da se tam skrivajo še neodkriti biseri obdobja osamosvajanja. Drugi del materiala, ki smo ga uporabili v filmu, pa je dosti bolj bistven – videogradivo posameznikov, ki so vzeli v roke kamero in zabeležili vsakdan.
Ljudske veselice, naivne zabave, nazdravljanja ob rezultatu plebiscita, razglasitve samostojnosti, dopusti, na katerih se ljudje niso ozirali na vojno dogajanje, ter poroke, krsti, bežanje v zaklonišče, goreče hiše. Zato je bil najpomembnejši del našega filma projekt iskanja domačih posnetkov, ki so še toliko bolj razgalili duh časa. Vsekakor bolj od posnetkov že velikokrat videnega uradnega dogajanja v Cankarjevem domu. /…/ O tako kompleksnem obdobju naše zgodovine je bilo napisanih že mnogo knjig in posnetih mnogo filmov, kljub temu pa je še vedno ogromno tem nejasnih in neraziskanih. Zato tudi naš celovečerni film ni poskušal odgovoriti na prav vsa vprašanja. Lahko pa z distanco in celostnim pogledom na to obdobje ponudimo gledalcu vpogled v duh in emotivna stanja prebivalcev Slovenije tistega časa.« Žiga Virc

V mestu, kjer skupaj živijo elementi ognja, vode, zemlje in zraka, bosta ognjevito mlado dekle Žarna in pogumni vodni fant Val odkrila nekaj elementarnega: koliko imata pravzaprav skupnega, ne glede na to, da sta ogenj in voda.

Vsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer, ki se ga dotakne bolj kot drugi, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo, osumljencev ne manjka, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči. Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Festivali, nagrade
Cannes; nagrada lumière za najboljši film in najboljši scenarij; magrittova nagrada za najboljšega igralca in najboljši tuji film v koprodukciji.

Mašhad, duhovna prestolnica Irana. Po mračnih stranskih ulicah se na motorju vozi moški in išče prostitutke. Zvabi jih k sebi domov, zadavi z njihovo naglavno ruto, nato pa medije obvesti, kam je odvrgel truplo. Said Hanei, zgleden državljan in vzoren družinski oče, verjame, da z uboji »moralno pokvarjenih žensk« le izpolnjuje svojo versko dolžnost in čisti ulice »svetega mesta«. Medtem ko število žrtev narašča, v Mašhad pripotuje novinarka Rahimi, da bi raziskala, zakaj policiji še ni uspelo prijeti zločinca …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj.

Nagrade
Cannes (nagrada za najboljšo igralko); enajst nagrad robert Danske filmske akademije, vključno za najboljši film; nagrada bodil Danske zveze filmskih kritikov za najboljši scenarij; štiri nominacije za evropsko filmsko nagrado, vključno za najboljši film; Stockholm (nagrada za najboljši film in najboljšega igralca); Fantastic Fest (nagrada za najboljšo režijo); Seville (nagrada za najboljšo igralko); danski kandidat za oskarja.

Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono.

Maddie (Lawrence) je tik pred tem, da bo izgubila svoj dom, kjer živi že od mladih let, ko odkrije zanimiv oglas: premožna »helikopterska« starša iščeta dekle, ki bi hodilo na zmenke z njunim sramežljivim 19-letnim sinom Percyjem, ki v kratkim odhaja študirati na univerzo. Maddie na svoje presenečenje kmalu odkrije, da nerodni Percy predstavlja trši oreh kot si je predstavljala.

Prisrčna, a nerodna 16-letna Ruby Škrgar bi rada bila običajna gimnazijka, vendar se večinoma časa počuti nevidno. Svojo simpatijo na rolki poučuje matematiko, a zdi se, da jo on občuduje le zaradi njenih fraktalov. Poleg tega se Ruby ne sme družiti z otroki na plaži, ker ji je njena preveč zaščitniška mama prepovedala, da bi sploh stopila v vodo. Ko pa Ruby prekrši mamino prvo pravilo, odkrije, da je neposredna potomka bojevniških krakenskih kraljic ter da ji je usojeno, da podeduje prestol po svoji ukazovalni babici, bojevniški kraljici sedmih morij. Krakni so zaprisegli, da bodo ščitili svetovne oceane pred nečimrnimi, moči željnimi morskimi deklicami, ki se že od nekdaj borijo s krakni. Pri tem pa obstaja ena velika težava: lepo in priljubljeno novo dekle na šoli Chelsea je po naključju morska deklica.

Prisrčna, a nerodna 16-letna Ruby Škrgar bi rada bila običajna gimnazijka, vendar se večinoma časa počuti nevidno. Svojo simpatijo na rolki poučuje matematiko, a zdi se, da jo on občuduje le zaradi njenih fraktalov. Poleg tega se Ruby ne sme družiti z otroki na plaži, ker ji je njena preveč zaščitniška mama prepovedala, da bi sploh stopila v vodo. Ko pa Ruby prekrši mamino prvo pravilo, odkrije, da je neposredna potomka bojevniških krakenskih kraljic ter da ji je usojeno, da podeduje prestol po svoji ukazovalni babici, bojevniški kraljici sedmih morij. Krakni so zaprisegli, da bodo ščitili svetovne oceane pred nečimrnimi, moči željnimi morskimi deklicami, ki se že od nekdaj borijo s krakni. Pri tem pa obstaja ena velika težava: lepo in priljubljeno novo dekle na šoli Chelsea je po naključju morska deklica.