Koledar dogodkov

Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono.

Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki bosta skupaj odkrivala gozd, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila.

O avtorju
Guillaume Maidatchevsky je francoski režiser in strokovnjak za živali, ki je delal tako za neodvisne produkcije kot za velike francoske in mednarodne televizijske kanale, kot so National Geographic, BBC, Discovery, ZDF, Sky … Študij biologije ga je postopoma usmeril v snemanje filmov z ekološkim pomenom. Največkrat piše in režira zgodbe, povezane z naravo in varovanjem okolja. Ljudi rad spodbuja k sanjarjenju in pripovedovanju zgodb, živali pa snema, kot bi snemal igralce, na višini njihovih oči. Zanj ima vsaka žival svojo osebnost, s svojimi filmi pa skuša pripovedovati univerzalne zgodbe.

Iz prve roke
»Iz knjige smo ohranili predvsem perspektivo živali z njihovim dojemanjem narave. Z mačkom je to še toliko bolj zanimivo, ker ga ni mogoče »disciplinirati« tako hitro kot psa. Maček živi med dvema svetovoma, domačim in zunanjim, ima svojo neukrotljivo plat, svojo voljo. /…/ Mačka sem hotel prikazati takšnega, kot je. Včasih je ljubek, a je tudi lovec, plenilec, ki se zna igrati s svojim plenom; gre za žival, ki zjutraj na vrtu ubije ptico, zvečer pa prede na vašem kavču. Želel sem, da otroci spoznajo, da ima maček svojo svobodo in da se sam odloča, ali jo bo izkoristil ali ne.« Guillaume Maidatchevsky

Bukarešta, 1972. Sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi. Neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. Takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija … Film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

Iz prve roke
»Film sem si sprva zamislil kot dokumentarec o Romuniji sedemdesetih let in še posebej o radijski oddaji Metronom, ki jo je tajno prenašal Radio Svobodna Evropa. Oddajo je iz izgnanstva vodil romunski radijski novinar in producent Cornel Chiriac, umorjen leta 1975 v Münchnu. Raziskave, ki sem se jih lotil, so bile moj osebni izlet v življenje najstnikov v tedanji Romuniji, v čas mladosti mojih staršev.
Obdobje po letu ’68 je po mojem mnenju najbolj zanimivo v komunističnem režimu, saj je bil to čas velikih družbenih in kulturnih protislovij. /…/ Danes, ko lahko vse dobimo z enim samim klikom, pogosto pozabljamo, kakšno je bilo življenje v času strogega režima, ko je bilo zelo težko najti gramofonsko ploščo ali dobro knjigo. Ljudje so /…/ živeli zasebno življenje, se skrivaj srečevali v stanovanjih, plesali in skupaj poslušali glasbo.
/…/ Iz ideje za dokumentarec o glasbi in najstnikih v komunistični Romuniji pa je nazadnje nastala ljubezenska zgodba, drama o odraščanju, film o prevari, izdaji in odpuščanju.«
– Alexandru Belc

Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono.

Komedija Klub zadovoljnih žensk: Naslednje poglavje je težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. Ko zadeve uidejo izpod nadzora in se začnejo razkrivati skrivnosti, se njihove sproščujoče počitnice spremenijo v enkratno dogodivščino.

Najbolj vroč ameriški komik Sebastian Maniscalco združuje moči z dvakratnim oskarjevcem Robertom DeNirom, ki igra njegovega očeta, frizerja Salvo, priseljenca italijanskega porekla. Ko se Sebastian odloči za poroko z njegovo zaročenko, se dogovorijo za vikend srečanje staršev na posesti njene super bogate in ekscentrične družine. Konec tedna se razvije v spopad dveh različnih kultur, Sebastian in Salvo pa odkrijeta, da je najboljše pri družini pač le družina sama.

Vsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer, ki se ga dotakne bolj kot drugi, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo, osumljencev ne manjka, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči. Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Festivali, nagrade
Cannes; nagrada lumière za najboljši film in najboljši scenarij; magrittova nagrada za najboljšega igralca in najboljši tuji film v koprodukciji.

Irsko podeželje leta 1981. Devetletna Cáit živi v kaotičnem domu z nosečo materjo, surovim očetom in glasnejšimi sorojenci. Stvari pa se spremenijo, ko jo starša čez poletje pošljeta živet k materini sestrični in njenemu možu. Cáit novo okolje sprva nekoliko plaši, toda v njem kmalu najde toplino in pozornost, ki ju je tako zelo potrebovala. V ljubečem domu se deklica počasi razcveti, a sredi idilične lepote irskega podeželja se skriva boleča resnica, ki jo začne Cáit odkrivati z novo pridobljenima pogumom in samozavestjo …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj.

Nagrade
Berlinale (velika nagrada mednarodne žirije v sekciji Generacija Kplus); nominacija za oskarja za najboljši mednarodni film; evropska filmska nagrada za najboljšo fotografijo; sedem nagrad Irske filmske in televizijske akademije, vključno za najboljši film; Dublin (nagrada občinstva); Tajpej (nagrada občinstva); Valladolid (srebrna nagrada za najboljši film, nagrada občinstva, nagrada FIPRESCI); nagrada Združenja londonskih filmskih kritikov za najboljši tujejezični film; nagrada Združenja dublinskih filmskih kritikov za najboljši film; nominacija za nagrado BAFTA za najboljši prirejeni scenarij in najboljši film v neangleškem jeziku

Med družinsko večerjo Jan svojima odraslima otrokoma oznani, da ima dovolj življenja. Čez nekaj mesecev – okoli svojega 75. rojstnega dne – se namerava posloviti. Za Iris je novica kot strela z jasnega. Zanjo je Jan energičen oče, skrben dedek ter na splošno zdrav in aktiven človek, ki bi moral biti še najmanj deset let del njenega življenja. Tako si je vsaj predstavljala ... Prisiljena se je soočiti s popolno absurdnostjo situacije, medtem, ko se njen brat zdi sprijaznjen z očetovo odločitvijo. Ko se bliža vznemirljivi rok, se Iris odloči, da bo ignorirala bratov nepremočljiv akcijski načrt. Namesto tega svojega očeta prisili, da odgovori na eno vprašanje, ki je zanjo najpomembnejše: zakaj? Ne da bi kdaj dobila zadovoljiv odgovor, se sčasoma odloči najti način, kako se spopasti z očetovo zadnjo željo.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

nagrade
Tribeca (svetovna premiera, posebna omemba žirije za najboljši prvenec v mednarodni konkurenci igranih celovečercev); Braunschweig (nagrada tilda za najboljšo režiserko); Sundsvall (nagrada žirije za najboljši evropski film)

Film, nastal v nizozemsko-slovenski koprodukciji, si je na festivalu v Tribeci prislužil posebno omembo žirije za najboljši igrani prvenec.