Koledar dogodkov

Tony je petdesetletni voznik šolskega avtobusa, ki živi sam, saj je pred dvajsetimi leti zapustil svojo družino. Ko ga pretrese srčni infarkt, se odloči soočiti s svojo preteklostjo, zato zbere pogum in se vpiše v plesno šolo, ki jo vodi njegova hči. Ker jo ni nikoli spoznal, se nadeja, da se bosta zbližala in lahko si bo znova osmislil svoje življenje ... pa četudi se bo moral naučiti plesati.

V času gospodarskega razcveta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na razvitem italijanskem severu zraste najvišja stavba v Evropi. Na drugem koncu države se skupina mladih jamarjev spusti v podzemlje nedotaknjenega kalabrijskega krasa. Na planoti Pollino pred očmi starega pastirja – edine priče drznega podviga – sedemsto metrov pod zemeljskim površjem odkrijejo eno najglobljih jam na svetu, brezno Bifurto. Poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen. Obvezen ogled v kinu! Posebna nagrada žirije na festivalu v Benetkah.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj 

Nagrade
Benetke (posebna nagrada žirije); srebrni trak Nacionalnega združenja italijanskih filmskih novinarjev za najboljši zvok; Bruselj (nagrada žirije)

Iz prve roke
»Januarja 2007 me je župan kalabrijske vasi, kjer sem snemal film Štirikrat (Le quattro volte), peljal na ogled Pollina. ‘Videti morate čudeže teh gora!’ je dejal. Pripeljal me je do vrtače, kjer je bila v tleh le majhna razpoka. Bil sem zbegan, razočaran, župan pa je navdušen in ponosen v luknjo vrgel velik kamen. Pogoltnila ga je tema. Dno je bilo tako globoko, da ni bilo mogoče videti in slišati ničesar. To izginotje, ta odsotnost odziva je v meni vzbudila zelo močna čustva. Nenavadni kraj je ostal z menoj in me leta pozneje poklical nazaj, da bi ga raziskal in v tihi temi jame Bifurto zasnoval projekt. /…/ Iskanje nastopajočih je bilo izziv, saj jih ni preveč privlačila ideja, da bi bili opazovani. Hoteli so ostati v temi, pod zemljo. Všeč mi je bila zamisel, da bi delal z ljudmi, ki ne želijo snemati filma, ki nočejo biti videni. V jamarstvu je skorajda čutiti nagnjenje k porazu; v smislu, da ni zmagoslavja. Ni vrha gore, ki bi ga bilo treba osvojiti, kot v alpinizmu. /…/ V jami ne veš, kam greš. Ni določene točke, ki bi jo bilo treba doseči. Ko se raziskovanje konča, je to majhen poraz. Končna točka je običajno grd kraj; ozek, umazan in blaten. Vedno je prisotna nekakšna melanholija. /…/ Če uporabimo filmski izraz, bi lahko rekli, da jame predstavljajo popolni off-screen, tudi zato, ker se zdi večna noč, ki vlada v njih, najhujša sovražnica kamere. A kdor ljubi film, ve, da je tisto, kar ostaja zunaj kadra, tisto nevidno, njegovo najgloblje ‘bistvo’. Osuplja me naključje, da so se speleologija, film in psihoanaliza rodili istega leta, leta 1895. /…/ Luknja je film, namenjen ogledu na velikem platnu, v temi dvorane, skupaj z drugimi ljudmi. Občinstvo se potopi v isto snov kot jamarji.« Michelangelo Frammartino

Počitnice so pred vrati, ko Gaja doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju. S pomočjo inšpektorja Haceta in prijatelja Matica zadevo hitro reši. Vseeno pa nesporazum po zaključnem šolskem koncertu ogrozi njeno dolgoletno prijateljstvo z Maticem, ne da bi se tega sploh zavedala. Gaja se z očetom in najstniško sestro Teo odpelje kampirati na morje, toda pravi dopust se še ne more začeti. Gaja mora prej še rešiti lastnika malega obmorskega bara pred predrznimi izsiljevalci, za kar pa potrebuje pomoč Matica in njegovih računalniških prijateljev ter nepogrešljivega inšpektorja Haceta.

Uspe ji tudi, da spet poveže družino, pomiri svojo sveže zaljubljeno sestro ter s pomočjo prijateljev, mame in Eme, učiteljice saksofona, osreči tudi očeta.

Knjižna uspešnica zaživi v očarljivem in skrivnostnem filmu o Kyi, zapuščenem dekletu, ki mora samo skrbeti zase v nevarnem močvirnatem predelu Južne Karoline. Zaradi govoric o »močvirki«, ki že leta preganjajo mestece ob Barkleyjevem zalivu, je Kya povsem odrezana od skupnosti. Ko spozna dva mladeniča iz mesta, se Kya prepusti novemu in presenetljivemu svetu.

A ko enega od njiju najdejo mrtvega, Kya takoj postane v očeh sokrajanov glavna osumljenka. Ob napredovanju preiskave je vse manj jasno, kaj se je v resnici zgodilo, in vse nevarneje postaja, da bodo razkrite številne skrivnosti, ki so zakopane v močvirju.

Dogodivščine priljubljenih malih miniončkov in njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje.

V osrčju sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so kraljevali resasti lasje in kavbojke na zvonec, v predmestju odrašča 12-letni Gru. Kot velik ljubitelj superzlobne superskupine, znane pod imenom Zlobnih 6, Gru kuje načrt, kako bi postal dovolj zloben, da bi se skupini lahko pridružil. Na srečo dobi podporo svojih zvestih privržencev, Minionov. Skupaj Kevin, Stuart, Bob in Otto – novi Minion, ki ima zobni aparat in obupno potrebo, da ugaja - uporabijo vse svoje spretnosti, da z Grujem zgradijo svoj prvi brlog, eksperimentirajo s svojim prvim orožjem in izpeljejo svoje prve naloge. Ko pa Zlobnih 6 odslovijo svojega vodjo, legendarnega borca Wilda Knucklesa, Gru opravi intervju, da bi postal njihov nov član. Milo rečeno pa mu ne gre dobro in se vse še poslabša, ko jih Gru izigra in v trenutku postane njihov smrtni sovražnik. Med begom se bo Gru za pomoč obrnil na malo verjetnega svetovalca, samega Wilda Knucklesa in odkril, da tudi slabi fantje potrebujejo malo pomoči svojih prijateljev.

Pet profesionalnih morilcev na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega.

V filmu »Hiter kot strel« (Bullet Train) je Brad Pitt Ladybug, plačani morilec z nesrečno preteklostjo, ki hoče za vsako ceno mirno izpeljati nov posel, potem, ko se jih je že čisto preveč izjalovilo. Toda zdi se, da ima usoda drugačne načrte, saj na novi misiji trči ob smrtonosne nasprotnike z vseh koncev sveta – s povezanimi in hkrati nasprotujočimi si cilji – na najhitrejšem vlaku na svetu. V bliskoviti akciji Davida Leitcha, režiserja uspešnice Deadpool 2, je konec poti šele začetek divje adrenalinske vožnje po sodobni Japonski.