Koledar dogodkov

Najnovejša nočna mora Alexa Garlanda (Ex_Machina) je svetovno premiero doživela v sekciji Štirinajst dni režiserjev letošnjega festivala v Cannesu.

Harper najame razkošen podeželski dvorec v odročni angleški vasici, da bi tam našla svoj mir in se po moževi tragični smrti postavila na noge. Toda zdi se, da jo nekdo ali nekaj iz okoliških gozdov zalezuje …

Razposajeni člani pihalnega orkestra potujejo v majhno avstrijsko mesto na koncert. Ob petju in zabavi spremljamo njihovo prešerno gostovanje skozi probleme različnih protagonistov - mladega voznika avtobusa, ki se trudi vzbuditi zaupanje starejšega voznika, katerega je strah, da bo izgubil službo, dveh članov orkestra, ki po pomoti pristaneta pri avstrijskih gostih in ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi, skozi oči srednješolske članice orkestra, ki jo prizadane očetovo brezskrbno uživanje in kako to brezskrbno uživanje dojemajo žene članov orkestra, ki ostanejo v domačem kraju. Pet zgodb zaobjame celotno izkušnjo gostovanja orkestra in posledice, ki bodo vplivale na njih.

Film Matevža Luzarja (Srečen za umret) je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v Cottbusu.

Kino Kamfest

Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe? Komična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.

Nagrade
Berlinale (srebrni medved, Maren Eggert)

Iz prve roke
»Od daleč sem slišala za kratko zgodbo, ki so jo hoteli prirediti v film. Vse, kar sem vedela, so bile tri besede: ‘ženska sreča robota’ – a to je bilo dovolj, da me je stvar začela zanimati. Preprosta ideja je bila le dva koraka stran od slavne formule Billyja Wilderja ‘fant sreča dekle’. Ampak to sta bila precej velika koraka: ‘dekle sreča fanta’ in ‘dekle sreča robota’. /…/ Alma nas (in sebe) sooči s paradoksi človeške želje. Je za človeško izkušnjo neizogibno, da nikoli ne dosežemo tistega, kar si želimo? In ali je to predpogoj za željo, zlasti ljubezensko? Pogosto govorimo o hrepenenju po tako imenovanem ‘popolnem partnerju’, toda kako bi bilo, če bi dejansko živeli s popolnim partnerjem? S partnerjem, ki tako natančno razbere naše potrebe in želje, da jih lahko izpolni, še preden se jih sami zavemo? In kaj bi pomenilo, če bi vedeli, da tega ne počne iz ljubezni, ampak preprosto zato, ker je tako programiran? /…/ Kakšna je razlika med ‘ljubeznijo’ in zelo zapletenim algoritmom? In ali se tudi v običajnih razmerjih ne prilagajamo ves čas potrebam svojih partnerjev? Kaj je v odnosih ‘resnično’ in kaj naučeno, prikrojeno, programirano?« Maria Schrader

Kino Kamfest

»Ne glede na to, kako daleč greš, nikoli ne pozabiš, od kod si prišel.«

Belfast, 15. avgust 1969. Devetletni Buddy na lastni koži doživlja naraščajoče nasilje in nevarnost sektaškega konflikta v Belfastu na Severnem Irskem. Ko se okoli njegove nekoč mirne delavske soseske širijo naraščajoči nemiri, Buddy po svojih najboljših močeh poskuša razumeti dogajanje - navsezadnje mora biti nekdo odgovoren za to, da so ljudje prisiljeni bežati s svojih domov. Zdaj se mora Buddyjeva družina soočiti s skoraj nemogočo odločitvijo, ki bo spremenila njihovo življenje: ostati ali začeti pakirati?

Pet profesionalnih morilcev na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega.

V filmu »Hiter kot strel« (Bullet Train) je Brad Pitt Ladybug, plačani morilec z nesrečno preteklostjo, ki hoče za vsako ceno mirno izpeljati nov posel, potem, ko se jih je že čisto preveč izjalovilo. Toda zdi se, da ima usoda drugačne načrte, saj na novi misiji trči ob smrtonosne nasprotnike z vseh koncev sveta – s povezanimi in hkrati nasprotujočimi si cilji – na najhitrejšem vlaku na svetu. V bliskoviti akciji Davida Leitcha, režiserja uspešnice Deadpool 2, je konec poti šele začetek divje adrenalinske vožnje po sodobni Japonski.

Kino Kamfest

14-letni Kanadčan Tobi z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi in slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča s predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi "vaški izobčenec”. Tobiju odpre vrata pozabljenega observatorija, kjer se mu odpre svet astronomije. Observatorij postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Iz prve roke
»Vesolje med nami je mladinski film, ki nas popelje v misteriozni svet odkrivanja vesolja, kjer glavni protagonist spozna, da lahko določene zakonitosti iz vesolja apliciramo tudi v naše vsakdanje življenje in medsebojne odnose. To spoznanje mu pomaga osvojiti dekle, združiti starše in premagati bando vaških mulcev. Vesolje dojemam kot univerzalno temo, ki ljudi žene k raziskovanju že od samih začetkov človeštva in zato upam, da bo v filmu vsak posameznik odkril delček sebe.« Rahela Jagrič Pirc

»Zgodba o odraščanju, ki prikazuje odnose med najstniki, mamo in hčerko, sinom in očetom, seže v globino družinskih, človeških odnosov. Zame je realizacija mladinskega filma, ki je zelo pomemben za družbo in otroke, izziv in obveznost, saj kultura mora vplivati na družbo in ji istočasno tudi koristiti. « Boštjan Ikovic

Dogodivščine priljubljenih malih miniončkov in njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje.

V osrčju sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so kraljevali resasti lasje in kavbojke na zvonec, v predmestju odrašča 12-letni Gru. Kot velik ljubitelj superzlobne superskupine, znane pod imenom Zlobnih 6, Gru kuje načrt, kako bi postal dovolj zloben, da bi se skupini lahko pridružil. Na srečo dobi podporo svojih zvestih privržencev, Minionov. Skupaj Kevin, Stuart, Bob in Otto – novi Minion, ki ima zobni aparat in obupno potrebo, da ugaja - uporabijo vse svoje spretnosti, da z Grujem zgradijo svoj prvi brlog, eksperimentirajo s svojim prvim orožjem in izpeljejo svoje prve naloge. Ko pa Zlobnih 6 odslovijo svojega vodjo, legendarnega borca Wilda Knucklesa, Gru opravi intervju, da bi postal njihov nov član. Milo rečeno pa mu ne gre dobro in se vse še poslabša, ko jih Gru izigra in v trenutku postane njihov smrtni sovražnik. Med begom se bo Gru za pomoč obrnil na malo verjetnega svetovalca, samega Wilda Knucklesa in odkril, da tudi slabi fantje potrebujejo malo pomoči svojih prijateljev.

Kino Kamfest