Koledar dogodkov

Dvajseta leta prejšnjega stoletja. Jakob Störr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poročil s prvo žensko, ki bo vstopila v kavarno. Prikaže se Lizzy … Režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Portret avtorice
Ildikó Enyedi je kariero začela kot konceptualna in medijska umetnica. Bila je članica umetniške skupine Indigo in Studia Béle Balázsa, edinega neodvisnega filmskega studia v Vzhodni Evropi pred letom 1989. Nato se je posvetila filmski režiji in pisanju scenarijev. Za celovečerni prvenec Moje 20. stoletje (Az én XX. századom) je leta 1989 v Cannesu prejela zlato kamero, s filmom Bűvös vadász (1994) se je uvrstila v tekmovalni program beneškega festivala, Simon mágus (1999) ji je prinesel posebno nagrado žirije v Locarnu, Tamás és Juli (1997) pa veliko nagrado v Belfortu. Za celovečerec O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017) je poleg številnih drugih nagrad prejela zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, ogledali pa smo si ga lahko tudi v okviru filmskega abonmaja v Mestnem kinu Domžale. Zgodba moje žene je svetovno premiero doživela na lanskem festivalu v Cannesu.

Še nikoli ni nikomur uspelo tako močno pogrniti pri poskusu biti dober, kot je barabam. Na velika platna namreč prihajajo animirani zlobneži - g. Volk, g. Kača, g. Piranja, g. Morski pes in gdč. Tarantela, ki se pripravljajo na največji rop v animirani akcijski komediji Barabe. Gre za novo akcijsko komedijo studia DreamWorks Animation, ki je posneta po seriji knjižnih uspešnic New York Timesa, v katerih kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej - postati vzorni državljani.

Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Maturanti iz Vesne so zdaj že študentje. Dekleta se pripravljajo na zimske počitnice v gorah. Med njimi je tudi Janja oz. Vesna, ki pričakuje, da bo počitnice preživljala s svojim Samom. Toda njega pokličejo na letališče, kjer se bo pridružil letalskim vajam za gorsko reševanje. Ko Vesna kasneje opazi Sama z drugim dekletom, jo popade ljubosumje, zato se z njim spre. Ob vrnitvi v mesto je Vesna zelo nemirna. Njeno čudno obnašanje si njen oče in teta narobe razlagata. Napačno mislita, da Vesna pričakuje otroka.

Baz Luhrmann (Romeo + Julija, Moulin Rouge, Veliki Gatsby) portretira glasbo in življenje enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleya skozi prizmo odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem (Tom Hanks). Njuno komplicirano sodelovanje je trajalo celih 20 let, od Presleyevega vzpona, pa vse do vrhunca njegove slave, v njegovem središču pa je bil tudi odnos z najpomembnejšo osebo v Elvisovem življenju, s Priscillo Presley.

zanimivosti
Elvis je med legende vstopil kot človek izjemnega glasbenega talenta in šarma. Skupaj je prodal več kot milijardo plošč in albumov, več kot kateri koli glasbenik v zgodovini. Zaradi svojega velikega talenta, karizme in podpore oboževalcev po celem svetu, Elvis še dandanes ostaja izredno popularen.

To ni le film o mestu, ki je znan po žaru, posebnem narečju, melodičnem govoru, ki je pravi zaklad, "paprikarenju”, pa po tkaninah, milu, zdravilih, kozmetiki tistega časa in končno po posebnem duhu, ki je še vedno gorivo za brezčasno tovarno smeha. To je spomin na slavne družine, katerih podjetnost je bila navdih za film že pred stoletjem. Leskovška romantična komedija v treh dejanjih združuje pravljico z zgodovino, kako je malomeščanska "kasaba” postala "mali Manchester” in je orientalsko nošo zamenjala dunajska in pariška moda.

Večina dobrih filmov se ponaša z lepo ljubezensko zgodbo, v našem pa sta celo dve.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Arboretum, Volčji Potok

Po več kot tridesetih letih službovanja kot eden najboljših letalcev mornarice je Pete "Maverick" Mitchell (Tom Cruise) tam, kjer je njegovo mesto, kot testni pilot preizkuša meje in se spretno izmika napredovanju v činu, ki bi ga prizemljil. Med usposabljanjem diplomantov Top Guna za specializirano misijo, kakršne ni videl še noben pilot, Maverick naleti na poročnika Bradleyja »Roosterja« Bradshawa (Miles Teller) po imenu Rooster, sina Maverickovega pokojnega prijatelja in poročnika Nicka »Goosea« Bradshawa. Soočen z negotovo prihodnostjo in z duhovi iz preteklosti se mora Maverick soočiti s svojimi najglobljimi strahovi, kar doseže vrhunec v misiji, ki od izbranih pilotov zahteva največje žrtvovanje.

Prosimo vas, da si pred obiskom Mestnega kina Domžale preberete zavihek Varno v kino.

Jessica obišče sestro, ki leži v bolnici v Bogoti, ko jo začne ponoči motiti nenavaden, silovit zvok, ki jo spremlja tudi podnevi. Jessica se po njegovi sledi poda na osebno in skupnostno popotovanje po urbani in podeželski Kolumbiji, ki gledalca zaziba v stanje izrazite občutljivosti – do filma, sebe in človeštva. Tajski poet Apichatpong Weerasethakul nas v svojem prvem filmu, posnetem zunaj domovine, skupaj s Tildo Swinton in Jeanne Balibar popelje na skrivnostno notranje popotovanje, ki ga sproži veliki pok. Obvezen ogled na velikem platnu! Nagrada žirije v Cannesu.

Nagrade:
Cannes (nagrada žirije); Chicago (nagrada za najboljši film); Gent (posebna omemba); eden desetih najboljših filmov leta po izboru revije Cahiers du cinema

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Iz prve roke
»Kot otroka so me navduševale džungla, živali in gore. V sedemdesetih letih sem odraščal ob branju romanov o lovcih, ki so iskali zaklade izgubljenih civilizacij. A Tajska nima ne starodavnih imperijev, polnih zlata, ne lovcev na glave ne anakond. Štirideset let pozneje me še vedno privlačijo takšne pokrajine, ki pa jih zdaj prekrivajo plasti drugih zgodb. Zgodovina Latinske Amerike me zanima, saj je bila manjkajoči del moje mladosti. V Kolumbijo nisem prišel nabirat amazonskega zlata, pač pa izraze in spomine. /…/ K rojstvu projekta so prispevale tudi moje lastne halucinacije. Med raziskovanjem sem ob zori pogosto zaslišal glasen zvok. Prihajal je iz notranjosti in se pojavljal na številnih krajih, ki sem jih obiskal. To je bil nedvomno simptom moje izpostavljenosti Kolumbiji. Izkušnja je postala podlaga za lik, čigar zvočna doživetja se sinhronizirajo s spominom države. /…/ Ime Jessica je poklon enemu mojih najljubših filmov, Vudu (I Walked With a Zombie) Jacquesa Tourneurja. Govori o Jessici Holland, komatozni ženi lastnika sladkorne plantaže, ki jo ponoči neustavljivo privlačijo zvoki vudu bobnov. /…/ Tukajšnje gore si predstavljam kot izraz ljudskega spomina skozi stoletja. Masivne gorske verige so s svojimi brazdami in potoki kot možganske gube ali krivulje zvočnih valov. Zaradi številnih nasilnih in travmatičnih dogodkov se teren napihuje in trese ter postane pokrajina neskončnih plazov in potresov. Tudi Memoria išče ravnotežje v tej živahni topografiji. Njena okostja – podobe in zvoki – so premaknjena s svojega mesta. Morda je to tista točka, kjer se lahko s filmom sinhronizirava; stanje, v katerem je utvara pravilo.« Apichatpong Weerasethakul