Koledar dogodkov

Mala Maja je živahna in radovedna čebelica, ki ne mara pravil in najnovejši film je znova pustolovščina, v kateri Maja in njen najboljši prijatelj Vili zapustita Makov travnik in se podata novim avanturam naproti.

Kraljica ji je odločno prepovedala kakršnokoli novo pustolovščino. Seveda je Maja ne posluša in se poda na zelo pomembno nalogo - dostaviti zlato jajce nazaj k lastnikom v kolonijo mravelj, saj se ne more upreti, da ne bi pomagala še enemu žužku .. Ko pa se jajček izvali, se morata Maja in Vili soočiti z največjo odgovornostjo do sedaj - s prekrasno, ljubko, malo mravljico, ki pa je v resnici prava mravlja princesa.

Notre Dame v plamenih poustvarja dogajanje med uničujočim požarom 15. aprila 2019, ko je veličastna pariška katedrala utrpela največji požar v zgodovini stavbe. Film prikazuje požrtvovalne gasilce, reševalce in vse ostale, ki so tvegali svoja življenja, da bi omilili škodo in rešili, kar se je rešiti dalo.

Dvajseta leta prejšnjega stoletja. Jakob Störr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poročil s prvo žensko, ki bo vstopila v kavarno. Prikaže se Lizzy … Režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Portret avtorice
Ildikó Enyedi je kariero začela kot konceptualna in medijska umetnica. Bila je članica umetniške skupine Indigo in Studia Béle Balázsa, edinega neodvisnega filmskega studia v Vzhodni Evropi pred letom 1989. Nato se je posvetila filmski režiji in pisanju scenarijev. Za celovečerni prvenec Moje 20. stoletje (Az én XX. századom) je leta 1989 v Cannesu prejela zlato kamero, s filmom Bűvös vadász (1994) se je uvrstila v tekmovalni program beneškega festivala, Simon mágus (1999) ji je prinesel posebno nagrado žirije v Locarnu, Tamás és Juli (1997) pa veliko nagrado v Belfortu. Za celovečerec O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017) je poleg številnih drugih nagrad prejela zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, ogledali pa smo si ga lahko tudi v okviru filmskega abonmaja v Mestnem kinu Domžale. Zgodba moje žene je svetovno premiero doživela na lanskem festivalu v Cannesu.

Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe? Komična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.

Nagrade
Berlinale (srebrni medved, Maren Eggert)

Iz prve roke
»Od daleč sem slišala za kratko zgodbo, ki so jo hoteli prirediti v film. Vse, kar sem vedela, so bile tri besede: ‘ženska sreča robota’ – a to je bilo dovolj, da me je stvar začela zanimati. Preprosta ideja je bila le dva koraka stran od slavne formule Billyja Wilderja ‘fant sreča dekle’. Ampak to sta bila precej velika koraka: ‘dekle sreča fanta’ in ‘dekle sreča robota’. /…/ Alma nas (in sebe) sooči s paradoksi človeške želje. Je za človeško izkušnjo neizogibno, da nikoli ne dosežemo tistega, kar si želimo? In ali je to predpogoj za željo, zlasti ljubezensko? Pogosto govorimo o hrepenenju po tako imenovanem ‘popolnem partnerju’, toda kako bi bilo, če bi dejansko živeli s popolnim partnerjem? S partnerjem, ki tako natančno razbere naše potrebe in želje, da jih lahko izpolni, še preden se jih sami zavemo? In kaj bi pomenilo, če bi vedeli, da tega ne počne iz ljubezni, ampak preprosto zato, ker je tako programiran? /…/ Kakšna je razlika med ‘ljubeznijo’ in zelo zapletenim algoritmom? In ali se tudi v običajnih razmerjih ne prilagajamo ves čas potrebam svojih partnerjev? Kaj je v odnosih ‘resnično’ in kaj naučeno, prikrojeno, programirano?« Maria Schrader

Thor bo soočen z najtežjim potovanjem do sedaj. Podal se bo namreč na pot iskanja notranjega miru. A Thorovo upokojitev prekine galaktični morilec, poznan kot »Gorr the God Butcher«, ki si želi uničiti vse bogove. Thor se bo moral pri soočenju z njim obrniti na pomoč Valkyrie, Korga in svoje bivše dekle Jane Foster, ki, na Thorovo veliko presenečenje, nepojasnjeno naekrat upravlja z njegovim čarobim kladivom, Mjolnirom in to enako, kot on sam. Skupaj se podajo v neznano avanturo, da bi odkrili razloge za Gorrovo maščevanje in ga ustavili preden bo prepozno.

14-letni Kanadčan Tobi z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi in slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča s predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi "vaški izobčenec”. Tobiju odpre vrata pozabljenega observatorija, kjer se mu odpre svet astronomije. Observatorij postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Iz prve roke
»Vesolje med nami je mladinski film, ki nas popelje v misteriozni svet odkrivanja vesolja, kjer glavni protagonist spozna, da lahko določene zakonitosti iz vesolja apliciramo tudi v naše vsakdanje življenje in medsebojne odnose. To spoznanje mu pomaga osvojiti dekle, združiti starše in premagati bando vaških mulcev. Vesolje dojemam kot univerzalno temo, ki ljudi žene k raziskovanju že od samih začetkov človeštva in zato upam, da bo v filmu vsak posameznik odkril delček sebe.« Rahela Jagrič Pirc

»Zgodba o odraščanju, ki prikazuje odnose med najstniki, mamo in hčerko, sinom in očetom, seže v globino družinskih, človeških odnosov. Zame je realizacija mladinskega filma, ki je zelo pomemben za družbo in otroke, izziv in obveznost, saj kultura mora vplivati na družbo in ji istočasno tudi koristiti. « Boštjan Ikovic