Koledar dogodkov

Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo, ko mu je še posebej hudo, si jo povezne kar čez nos. Kapo mu je namreč spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko – nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem.

Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju, bo njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Izkaže se, da je Božiček čisto navaden ropar, Erik in Lučka pa se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.

Filmski abonma PETEK in ZA IZVEN

Étienne je igralec, a že dolgo ni stal na odrskih deskah. Trenutno vodi gledališko delavnico za zapornike. Njihova nadarjenost ga preseneti in odloči se, da z njimi na postavi oder Beckettovo igro Čakajoč Godota. Ko dobi dovoljenje, da zapornike popelje na turnejo po francoskih gledališčih, Étienne zaživi svoje sanje. Veliki finale bo njihov nastop v legendarnem pariškem Odéonu.

Film, postavljen v sodobno Francijo, je navdihnila resnična zgodba švedskega režiserja Jana Jönsona, ki je v osemdesetih letih s skupino zapornikov v švedskem zaporu uprizoril slovito Beckettovo dramo. Načrtovano premiero v Göteborškem mestnem gledališču pa so morali odpovedati, saj so igralci pobegnili. Samuel Beckett je novico komentiral z besedami: »To je najboljša stvar, ki se je zgodila igri, odkar sem jo napisal.«

Odpotovali bomo globoko v neraziskan in malce nevaren svet, v katerem čudežna bitja čakajo legendarno družino raziskovalcev, ki so si med sabo tako različni, da ta raznolikost preti njihovi zadnji in hkrati najbolj pomembni misiji. Izvirna Disneyeva akcijska pustolovščina predstavi legendarno družino raziskovalcev Clades, ki skuša krmariti po neznani, zahrbtni deželi skupaj s pestro ekipo, ki vključuje trinogega psa in množica požrešnih bitij. Naj se avantura prične!

»Ruben Östlund v divjem izbruhu črnega humorja radikalizira svojo politično kritiko obscenega, grotesknega in dekadentnega liberalnega sveta.« Jo Fishley, Bande à part

Brezplačne vstopnice v sodelovanju z ZPM

Festivali, nagrade
Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma v Busanu (nagrada žirije), Mednarodni festival za otroke in mlada občinstva SCHLiNGEL (nagrada mladinske žirije), Mednarodni kijevski filmski festival Molodist (najboljši film v sekciji najstniških filmov), Mednarodni filmski festival za otroke in mlade Olympia (nagrada ECFA), Mednarodni filmski festival v Rigi (nagrada otroške žirije)

Zgodba
Enajstletni Jim je navdušen nad vesoljem in znanostjo. Kaj ne bi bil, ko pa je njegov oče Graham priznan astrofizik, ki naj bi kmalu poletel v vesolje! Z očetom se preselita v majhno mesto z observatorijem, kjer naj bi Jim po mamini smrti dobil priložnost za svež začetek. V novi šoli ga takoj vključijo v tekmovanje za najboljši znanstveni projekt. Učiteljica mu za partnerico določi Emo, ki se je po dolgi bolezni pravkar vrnila v šolo. Jim v hipu dobi idejo, da bi poustvarila Kittingerjev projekt Excelsior: to je balon s helijem, ki je avtorja prvotne ideje leta 1960 ponesel tako visoko, kot ni letel še noben človek. Ema nad tem sprva ni navdušena, kmalu pa premagovanje gravitacijske sile tudi zanjo dobi pomen: svoboda v odmiku od pretirane skrbi staršev. A Jimu tla pod nogami spodnese novica, da se je oče odpovedal poletu v vesolje. Deček se še bolj trmasto pogrezne v svet fizikalnih zakonov in se na vso moč trudi uspešno dokončati šolski projekt. Tekmovanje je tik pred vrati, a zdi se, da bosta Ema in Jim kmalu odkrila še več kot mejo med vesoljem in Zemljo.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj 

Gre za režiserjev prvenec, ki ga je navdihnilo njegovo lastno navdušenje nad vesoljem. To po njegovem ne prinaša le znanstvenih dosežkov, temveč odpira vrata domišljiji in pogumu, je pa tudi način spoznavanja samega sebe. Kakor je Jima za vesolje navdušil oče, je režiserja nekoč navdušila mama.