Koledar dogodkov

TRAJANJE, ki je rdeča nit te razstave, je eno osrednjih bivanjskih vprašanj in bistvo študijskega dela v Forma vivi v Kostanjevici na Krki. Na pobudo Galerije Božidarja Jakca, ki je glavni motor razvoja, obstoja in nadaljevanja Forma vive že šestdeset let, se je zbrala zanimiva

skupina ustanov iz Estonije, Hrvaške in Slovenije, da bi s svojimi znanji na nek način podaljšali trajanje lesenih umetnin Forma vive. V čudovitem naravnem okolju s središčem v nekdanjem cistercijanskem samostanu, je leta 1961 nastala Forma viva: vsakoletno srečanje kiparjev z različnih koncev planeta, ki ustvarjajo kipe iz lesa in jih umestijo v prostran park okoli galerije in mesta Kostanjevica na Krki. Sožitje žive umetnosti in vsakdana tega našega čudovitega, nenavadnega mesteca, je redek primer, česa pozitivnega, blagega in dušo božajočega smo zmožni tudi na slovenskem. Naše študijsko delo se je začelo prav na predvečer prvega koronskega zaprtja; tistega lepega spomladanskega dne smo z dveh fakultet ljubljanske Univerze uspeli na en mah zajeti fotografsko, fotogrametrično in filmsko gradivo o stanju lesenih kipov različnih starosti. Poleg zelo zanimivega zajema vizualnih in volumskih podatkov z dronom in fotoaparati, smo že takrat – vsak s svojega strokovnega gledišča, uspeli postaviti temelje našega nadaljnjega dela – pa še nekaj v umetnost posvečenega regrata smo nabrali….

Intenzivno delo študentov in profesorjev, ob podpori vseh iz galerije Božidarja Jakca, je v dveh letih dalo zanimive rezultate: ugotovili smo skoraj vse o možnostih ohranitve umetnin, četudi močno načetih od časa, do njihove ponovitve v najsodobnejših pristopih s 3D tiskom v naravnem merilu ali pomanjšane in izdelane kot šik nenavaden nakit. Izjemno atraktivna je njihova ponovna vizualizacija v digitalnem okolju, ki služi kot vir preučevanja in spremljanja stanja (staranja) lesenih kipov.

Z vizualnimi analizami, dokumentiranjem poškodb in propadanja lesa smo postavili temelj bodočemu delu: kako na najboljši način zaščititi les umetnin, kako jih pravilno umestiti v okolje že takrat, ko nastanejo, pa tudi kaj storiti s kipi, ki jih je čas že močno načel ali pa so v svojem dolgem in omejenem trajanju že padli in jim je treba poiskati nov prostor in način njihovega obstoja. Tako je v tem času nastal znanstveno – umetniški laboratorij, nekakšna pozitivna vsota prizadevanj študentov in profesorjev, ki z vso resnostjo preko analize in sodobnih študijskih pristopov dosežejo možnosti za novo življenje umetnin, ki se jim – zato ker so lesene in na prostem – trajanje in obstoj iztekata. Zanimivosti o tem delu boste tako videli na razstavi in tudi to, da je naša skrb za umetniško in kulturno dediščino več kot resna in utemeljena. To je uvidela tudi EU, ki nas je podprla v projektu Erasmus+.

Študentom, ki so z velikim žarom, delavnostjo in novimi idejami sijajno zaokrožili projekt – gre velika ZAHVALA; prav tako vsem sodelujočim, da smo prišli do konkretnih rezultatov. Naša razstava je poklon študiju, prenosu znanja, timskemu delu in predvsem – TRAJANJU

vsega tega.

V znanju je moč!

Prijazno VABLJENI!

Jurij Smole, akademski kipar

Da bi lahko odpotoval v Evropo in se ponovno združil z ljubeznijo svojega življenja, mlad sirski begunec privoli, da mu slavni in provokativni umetnik na hrbet tetovira podobo šengenske vize in ga tako spremeni v prestižno umetniško delo. Tunizijska režiserka z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja sooči dva povsem različna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev. Nominacija za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film in nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala.

Nagrade: Benetke (nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja); nominacija za oskarja za najboljši mednarodni film; Stockholm (najboljši scenarij); El Gouna (najboljši arabski film)

Senzibilnost avtorskih melodij izpod prstov harmonikarja skupine Orlek Jureta Torija je kar sama klicala po glasbenih oziroma žanrskih vzporednicah. Po prepletanju zanj značilne intimistične in rahločutne instrumentalne izpovedi z elementi jazza, folka in etna v dosedanjem solističnem ustvarjanju se je to naposled izoblikovalo v nekaj popolnoma novega – povsem unikatno inačico tanga.

S pomembno razliko in presežkom, ki se skriva v dejstvu, da je Jure predvsem »igral samega sebe«, sta njegovo glasbeno izvabljanje intimnih občutkov ter izpovedna prepričljivost sami našli glasbeno obliko v katero sta se odeli – prefinjeno varianto žanra oziroma tanga kot takega. Tistega tanga, ki je v svojih navezavah sicer naslonjen tako na tango tipico kot tango nuevo, pa na druge stilne variante, v svoji srži pa prepoznaven kot avtorska izpeljanka skladatelja in instrumentalista Jureta Torija in kot tak popolnoma izviren, nov ter drugačen.

Pravo novost pa Tori tango predstavlja tudi na sicer razvejani slovenski glasbeni sceni, saj je repertoar tako v skladateljskem kot izvajalskem smislu popolnoma avtorski in projektni – izšel bo namreč tudi album z navedeno vsebino, ki predstavlja prvo integralno in popolnoma avtorsko tango glasbo slovenskega izvajalca. Jure Tori tako stoji na ramenih velikanov žanra, a tango igra in sklada po svoje.

Za ta namen je svojo zasedbo Tori Trio spremenil v kvartet, avstrijskemu kontrabasistu Ewaldu Oberleitnerju in kubanskemu kitaristu Arielu Cubriji priključil izvrstnega violinista izza Karavank Kurta Bauerja ter skupino poimenoval Tori tango. Repertoar zasedbe je sestavljen iz popolnoma novih skladb, v živo sestavlja in razstavlja vse tisto, kar krasi tango, od intimnih in liričnih instrumentalnih nežnosti do vznesenosti latino žanrskih prijemov.

Cena vstopnice: 15 Eur

Prosimo vas, da si pred obiskom Mestnega kina Domžale preberete zavihek Varno v kino.

 

Film se odvija v letu 1991, tekom božičnih praznikov, ko se princesa Diana (Kristen Stewart) začenja soočati s težko odločitvijo ali naj konča zakon s princem Charlesom. Film priznanega čilskega režiserja Pabla Larraína nam daje vpogled v ekstravagantno življenje na posestvu Sandringham in pronicljivo oriše čustveno stanje Lady Di ter njene bitke proti govoricam o aferah in nenehnemu izogibanju paparazom.

Prosimo vas, da si pred obiskom Mestnega kina Domžale preberete zavihek Varno v kino.

Leo je Italijan, ki živi v Sloveniji, Vučko pa nekdanji begunec iz Bosne. Ker jima grozi, da bosta izgubila restavracijo, sprejmeta ponudbo prevaranta Giannija: ukrasti morata njegov tovornjak, da bo Gianni lahko pobral denar pri zavarovalnici. A prijatelja po pomoti odpeljeta napačen tovornjak – in v njem najdeta nepričakovan tovor ...

Film Nekoč so bili ljudje je tretji celovečerec pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića, avtorja knjižne in filmske uspešnice Čefurji raus! ter romanov Figa, Jugoslavija, moja dežela in Đorđić se vrača.

Prosimo vas, da si pred obiskom Mestnega kina Domžale preberete zavihek Varno v kino.

Prosimo vas, da si pred obiskom Mestnega kina Domžale preberete zavihek Varno v kino.