Koledar dogodkov

podnapisi

Po ponovni združitvi z Gwen Stacy se prijazni človek-pajek iz Brooklyna katapultura v multivesolje, kjer naleti na ekipo sorodnih pajčjih ljudi, zadolženih za zaščito njegovega obstoja. Toda ko se med junaki vname spor o tem, kako naj se spopadejo z novo grožnjo, se Miles znajde v boju z drugimi pajki in mora na novo opredeliti pomen junaštva, da bo lahko rešil ljudi, ki so mu najbolj pri srcu.

Francoski par se naseli v majhni vasici Bierzo na galicijskem podeželju. Upravljata s trajnostno kmetijo, lotita so se obnove zapuščenih hiš, da bi pritegnila ljudi nazaj v zaselek, in v skladu s svojo zavezanostjo okolju nasprotujeta načrtom za bližnjo vetrno elektrarno. Njuna navzočnost pa razvname njune sosede in odvijati se se začne grozeče vzdušje, ki privde do sovražnosti. Španski režiser Rodrigo Sorogoyen se po kriminalističnem trilerju Naj nas Bog reši (2016) in Mati (2017) znova loti meje med dvema kulturama in v osrčju galicijske divjine do skrajnosti stopnjuje napetost.

sinhronizirano

Po ponovni združitvi z Gwen Stacy se prijazni človek-pajek iz Brooklyna katapultura v multivesolje, kjer naleti na ekipo sorodnih pajčjih ljudi, zadolženih za zaščito njegovega obstoja. Toda ko se med junaki vname spor o tem, kako naj se spopadejo z novo grožnjo, se Miles znajde v boju z drugimi pajki in mora na novo opredeliti pomen junaštva, da bo lahko rešil ljudi, ki so mu najbolj pri srcu.

Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono.

Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki bosta skupaj odkrivala gozd, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila.

O avtorju
Guillaume Maidatchevsky je francoski režiser in strokovnjak za živali, ki je delal tako za neodvisne produkcije kot za velike francoske in mednarodne televizijske kanale, kot so National Geographic, BBC, Discovery, ZDF, Sky … Študij biologije ga je postopoma usmeril v snemanje filmov z ekološkim pomenom. Največkrat piše in režira zgodbe, povezane z naravo in varovanjem okolja. Ljudi rad spodbuja k sanjarjenju in pripovedovanju zgodb, živali pa snema, kot bi snemal igralce, na višini njihovih oči. Zanj ima vsaka žival svojo osebnost, s svojimi filmi pa skuša pripovedovati univerzalne zgodbe.

Iz prve roke
»Iz knjige smo ohranili predvsem perspektivo živali z njihovim dojemanjem narave. Z mačkom je to še toliko bolj zanimivo, ker ga ni mogoče »disciplinirati« tako hitro kot psa. Maček živi med dvema svetovoma, domačim in zunanjim, ima svojo neukrotljivo plat, svojo voljo. /…/ Mačka sem hotel prikazati takšnega, kot je. Včasih je ljubek, a je tudi lovec, plenilec, ki se zna igrati s svojim plenom; gre za žival, ki zjutraj na vrtu ubije ptico, zvečer pa prede na vašem kavču. Želel sem, da otroci spoznajo, da ima maček svojo svobodo in da se sam odloča, ali jo bo izkoristil ali ne.« Guillaume Maidatchevsky

Bukarešta, 1972. Sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi. Neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. Takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija … Film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

Iz prve roke
»Film sem si sprva zamislil kot dokumentarec o Romuniji sedemdesetih let in še posebej o radijski oddaji Metronom, ki jo je tajno prenašal Radio Svobodna Evropa. Oddajo je iz izgnanstva vodil romunski radijski novinar in producent Cornel Chiriac, umorjen leta 1975 v Münchnu. Raziskave, ki sem se jih lotil, so bile moj osebni izlet v življenje najstnikov v tedanji Romuniji, v čas mladosti mojih staršev.
Obdobje po letu ’68 je po mojem mnenju najbolj zanimivo v komunističnem režimu, saj je bil to čas velikih družbenih in kulturnih protislovij. /…/ Danes, ko lahko vse dobimo z enim samim klikom, pogosto pozabljamo, kakšno je bilo življenje v času strogega režima, ko je bilo zelo težko najti gramofonsko ploščo ali dobro knjigo. Ljudje so /…/ živeli zasebno življenje, se skrivaj srečevali v stanovanjih, plesali in skupaj poslušali glasbo.
/…/ Iz ideje za dokumentarec o glasbi in najstnikih v komunistični Romuniji pa je nazadnje nastala ljubezenska zgodba, drama o odraščanju, film o prevari, izdaji in odpuščanju.«
– Alexandru Belc