Zgodovina fare Domžale

»Če kedaj, danes svet hitro živi. A tudi hitro – pozablja! Pred našimi očmi se vrsti dogodek za dogodkom, kakršnih človeštvo zlepa ni doživelo. Ti pa, ki stojiš takorekoč v središču teh dogodkov, jih često niti zamar nimaš. Težki boj za obstanek, vsakdanje skrbi za preživljanje, nebroj težav na vseh straneh, vse to in še toliko drugega. Ti kar podi misli in želje naprej v boljšo prihodnjost. In vendar je čas, katerega ravno sedanji rod preživlja, zgodovinsko tako izredno velik, važen, zanimiv!« (Bernik, 1923, str. 1).

Kadar človek prebira zgodovinske vire, knjige in članke se mu zazdi, da časi nikoli niso bili lahki ali boljši, le odtenki zgodbe so malo drugačni. Mar ne mislimo tudi danes, da svet hitro živi in da mi še hitreje pozabljamo? V vsej tej naglici in histeriji tudi sami nismo bili pozorni na težave in opozorila, ki so se vztrajno kopičila. Tudi nas je presenetilo in svet se je sedaj kar naenkrat ustavil in mi upamo na boljšo prihodnost. Čas je pravi, da se ozremo vase in v zgodovino, ki bi nas morala česa naučiti, pa nas očitno nikoli ni.

Avtor zgornjega odlomka je Franc Bernik, izjemen človek, ki je leta 1910 postal prvi domžalski župnik. Njemu gredo zasluge, da so Domžale dobile Društveni dom. Poznan je bil kot eden najbolj delavnih duhovnikov ljubljanske škofije, velik ugled in zaupanje pa je užival tudi v vrhu ljubljanske škofije. Med vojno je bil zaradi vseh zaslug 23. marca 1918 odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Občina Domžale ga je imenovala za častnega občana trga Domžale. Za častnega občana ga je razglasilo tudi gasilsko društvo Domžale. Leta 1941 je bil aretiran in prepeljan v Mengeš, kasneje v Ljubljano. V času begunstva je hudo zbolel in šele avgusta 1945 je dobil dovoljenje za vrnitev v Domžale. Umrl je 5. novembra 1948. Pogreb je vodil takratni pomožni škof Anton Vovk, ki je med drugim izrekel naslednje besede: »Zrušil se je vogelni kamen domžalske župnije …«

Franc Bernik, fotografija je del osebnega arhiva Vide Bajželj Dolinar.

Ni bil pa le spoštovan duhovnik, pač pa tudi krajevni zgodovinar, organizator in pisatelj. Poseben poudarek je nujno nameniti njegovim trem knjigam, ki popisujejo življenje na Domžalskem. Leta 1923 je izdal Zgodovino fare Domžale, ki jo vsak, ki vsaj malo pozna kraj bere z navdušenjem. Bogata je tudi s fotografijami in drugimi podatki. V času svojega nastanka je bila v hipu razprodana. V kratkem se obeta njen ponatis. V letu razglasitve Domžal za trg, leta 1925 je izdal knjigo Z nekdanje Goričice, leta 1939 pa še drugo knjigo Zgodovina fare Domžale. Pisal je tudi verske knjige.

Več o njem, njegovih dosežkih in zgodovini Domžal je opisano v digitalni zgodbi, ki jo najdete na povezavi tukaj, kjer sledite kazalu na desni strani.

Razglednica je bila odposlana leta 1939.

Ker je Knjižnica Domžale zaprta vam želimo predstaviti našo Digitalno knjižnico, kjer lahko le s klikom dostopate do polnih besedil omenjenih knjig in jih berete od doma. Digitalna knjižnica je zbirka digitalnih dokumentov. Z njo smo javnosti želeli omogočiti preprost dostop do bogate lokalne zgodovine. Knjižnice so palače znanja in čudežev, ki izboljšujejo naša življenja in v trenutnem času Digitalna knjižnica Domžale prinaša številne prednosti, saj uporabnikom omogoča dostop iz dnevne sobe. Dostopate lahko do polnih besedil knjig:

Vabimo vas k branju in prebiranju vsebin na naši spletni strani. Kljub temu, da smo zaprti, smo za vas pripravili zanimive vsebine za vse starostne skupine.

Otvoritev Društvenega doma v Domžalah. »28. avgusta 1910 – na nedeljo – je bil Dom slovesno blagoslovljen. Na predvečer in potem v soboto ponoči je celo noč strašno deževalo. Kar lilo je kot iz škafa. Nedelja pa je bil krasen dan. Blagoslovljenja se je udeležilo 310 Orlov v krojih pod poveljstvom Zvezinega načelnika Vojteha Jeločnika, 12 društvenih zastav, do 5000 ljudi od blizu in daleč« (Bernik, 1923, str. 194). Avtor fotografije: Peter Naglič.

Želimo vam obilo poguma ter upanja. Pozdravljamo vas z odlomkom iz knjige Pomladni dan, Cirila Kosmača, ko da oče sinu izjemen življenjski nasvet: »Dobro hodi in nikdar ne pozabi, da človek prej umre od obupa kot pa od lakote.«

Vse dobro dokler se ne snidemo spet!

Kristina Galun, Knjižnica Domžale

 

Tagi