Pa jo imamo! Domžalsko poslanko. #Ajdapiše

Ko se teden končuje in na površje prihajajo imena tistih, ki bodo nadomestila vse tiste, ki iz doma demokracije odhajajo v izvršilno oblast, sem se nedvomno najbolj razveselila, ko je bilo potrjeno – Ana Cajhen prihaja v državni zbor!

Ana Cajhen, izdelovalka slamnikov in nosilka kulturne dediščine naših prednikov, je bila na teh volitvah edina, ki je v našem okraju kandidirala tam, kjer dejansko živi – biva in deluje že desetletja. In to je faktor, ki smo ga na žalost že marsikateri pozabili …

Morda ste že pozabili, toda nekdaj je bilo možno, da župan sedi v državnem zboru. Tako je bilo pred leti tudi s Cveto Zalokar. In priznam, odločitev, da se ti dve funkciji ločita, se mi ne zdi prav nič sporna. Je logična namreč. Kot župan namreč zastopaš svoj kraj in seveda potem v državnem zboru nikakor ne moreš zares enakovredno zastopati vseh državljanov, če pa misliš le na svoj okraj. Danes je jasno, da je to nezdružljivo. Zatorej pa še vedno ostaja tako zelo pomembno, da imamo nekoga iz naših krajev, ki sedi v državnem zboru. Nekoga, ki ve, zakaj nam je pomembna debata o industrijski coni v Želodniku – ker si po eni strani želimo in nujno potrebujemo novo industrijsko cono, ko smo zaradi razdružitve občin pred dvema desetletjema izgubili glavno cono – Trzin. A hkrati želimo ohraniti naravo, naše radomeljske žabice. V parlamentu želim nekoga, ki se zaveda vseh tegob Domžal: od tega, da smo spalno naselje, ki je po prebivalstvu pa dejansko sedma občina v Sloveniji. Nekoga, ki se zaveda transportnih izzivov naše občine. Ki razume, da seveda ne želimo še enega tira po sredini domžalskega mesta, a hkrati nekoga, ki ve, da razumemo – železniški tiri prinašajo napredek. Sploh če vodijo mimo Domžal do Brnika. V državnem zboru želim nekoga, ki se spominja, da so bile Domžale meka podjetništva še tekom prejšnjega režima – danes pa to niso več. Nekoga, ki se spominja, da so nekdaj ljubljanske dame hodile v domžalski Vele po nakupih, danes pa tam samevajo le še duhovi. In še bi lahko nadaljevali … Ana Cajhen namreč vse to ve, razume in doživlja.

Ana Cajhen ni le Domžalka, rojena na Pšati, podjetnica in mama samohranilka, pa tudi redna kolumnistka na našem portalu Domžalec – Modna slama. Med drugim je Ana pripravljala tudi izobraževalno shemo za prenos znanja na Ministrstvu za gospodarstvo, šport in turizem dve leti nazaj ter je zato tudi prejela častni naziv Priznana rokodelka, ko je bil zakon o ohranjanju rokodelstva sprejet leta 2023. Med drugim si tudi že vrsto let prizadeva, da bi slamnikarstvo na Domžalskem postalo neživilska geografska označba – ob boku idrijske čipke in suhe robe iz Ribnice, kar pa še danes ostaja njen nadaljnji cilj. Ana je zadnji mandat tudi občinska svetnica, ki je imela odprta vrata za vse z izzivi in težavami. Je ena tistih, ki je na sejah občinskega sveta hodila na piedestal in povedala glasno in jasno vse izzive, ki težijo tistega najmanjšega Domžalčana.

Ana Cajhen je upanje za vse tiste, ki jo poznamo in smo morda podvomili v demokracijo. Je namreč živi dokaz, da v hram demokracije lahko pride vsak, ki ima pogum in idejo. Ni potrebno, da imaš starše z vezami, niti poln žiro račun. Moraš si le želeti, upati in biti sposoben. In to Ana je. Ker le kdo drug je namreč v Domžalah v zadnjem desetletju ali dveh iz že pozabljene slamnikarske tradicije naredil nekaj namreč tako modnega, popularnega in prepoznanega po celi Sloveniji ter celo v tujini, da je bil vabljen na vse modne revije, pogovore o rokodelstvu in še kaj drugega? Le Ana. Ana, ki je za slamnike naredila vse, kar je lahko, da jih danes res zopet poznamo vsi v Domžalah in smo končno ponosni na našo dediščino. Na naše prednike, ki so te slamnike prodajali povsod po svetu, v Parizu in celo New Yorku. Ana je pač kot ena tistih gospa iz preteklosti, ki so si upale – pustile svoj dom in šle v svet, čez lužo in uspele. Z domačim znanjem –s slamniki.

Seveda sem pristranska. Vsi, ki me poznajo – ali poznajo Ano – vedo, da sva prijateljici. Pa vendar – vsi, ki poznajo eno ali drugo vedo, da so standardi na obeh straneh visoki. In zato bom šla danes po dolgem času mirno v posteljo. Ker verjamem, da bo naslednji teden v Državni zbor stopila oseba, ki ji je mar. Mar za Domžale. Mar za Človeka. Mar za nas …

Mar ne le za slamnike in Domžale. Temveč rokodelce in malega človeka. Za prekarne delavce v kulturnih sferah. Ana, kot jo poznam, si upa. Ima namreč ambiciozne načrte in pa predvsem jekleno voljo. Ana si je upala že štiri leta nazj, ko je LTD izgubljal moč, pa se je pridružila in uspela. Tako je bilo tudi sedaj … Mnogi so dvomili. Ona ni. In verjamem vanjo. Ker ne le, da je močna po karakterju, temveč ima tisto ključno – srce na pravem mestu!

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.