Izzivi mladih in žensk na trgu dela

V torek, 25. oktobra je v AIA – Mladinskem centru Mengeš potekal dogodek Izzivi mladih in žensk na trgu dela, ki ga je organiziralo Društvo Aia v sodelovanju z Zavodom REVIVO iz Doba v okviru projekta Tokovi prihodnosti – Iz spominov neokrnjenih rek z mladimi ustvarjamo prihodnost skupnih tokov, ki ga izvajajo v okviru razpisa Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja »LAS Za mesto in vas« v letu 2019, in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Dogodek je potekal v dveh delih. V prvem delu je potekala delavnica Spoznaj samega sebe in si povečaj zaposlitvene možnosti, čemur je sledila okrogla miza na temo Izzivi mladih in žensk pri zaposlovanju.

Interaktivno predavanje je vodila Andreja Glavač, ki je sodelujočim s pomočjo Persolog osebnostnega modela – DISK (ena izmed najbolj razširjenih, znanstveno dokazanih analiz, ki meri naša vedenjska nagnjenja in preference) predstavila osnovne štiri skupine vedenjskih tipov. Spoznavanje osebnostnih lastnosti je po njenih besedah odličen korak k ozaveščanju prednosti, kar je seveda pomembno pri osebnem in poslovnem uspehu in v veliko pomoč, ko se odločamo o poklicni karieri ali ko iščemo področje svojih talentov.

Andreja Glavač, univ. dipl. ekon. (Cene Štupar – CILJ); (foto: Simon Štebe)

V drugem delu se je odvila okrogla miza z naslovom Izzivi žensk in mladih pri zaposlovanju, ki ga je vodila Tea Vuga. V okrogli mizi je beseda tekla o izzivih, s katerimi se srečujejo ženske in mladi pri iskanju zaposlitve, pri zaposlovanju in gradnji kariere. Pozornost so namenili tudi področju naravovarstva. Na okrogli mizi so sodelovale: Andreja Glavač, univ. dipl. ekon. (Cene Štupar – CILJ), dr. Polona Pengal, univ. dipl. biol., Jožica Sambol, prof. biol. in kem., Laura Vuga, mag. biotehnologije, Maja Dacar, mag. prof. biologije in gospodinjstva in Mateja Nose Marolt, univ. dipl. biologinja.

Mladi in odrasle ženske predstavljajo šibkejše in večkrat neenako obravnavane družbene skupine. Manj žensk je na vodilnih položajih in večji delež jih je na slabše plačanih delovnih mestih. Ženske prevzemajo tudi več zaposlitev s krajšim delovnim časom. Kljub široki paleti služb, ki se ponujajo ženskam, se mladi na trgu dela redno spopadajo z različnimi izzivi, tudi s prisilnim prekarstvom.

Le 4% žensk svetovno je prejelo Nobelovo nagrado. V Sloveniji v letu 2022 po izsledkih Globalnega poročila o spolnega razkoraka ženske predstavljajo le 33% diplomiranih iz področja znanosti (STEM), ženske zasedajo 24% mest v parlamentu in so na svetovni lestvici glede spolne enakosti in zagotavljanja enakih možnosti na 39. mestu izmed 167 držav, vključenih v raziskavo.

V krožnem dialogu so organizatorji dogodka uspeli prisluhniti več perspektivam, izkušnjam in spoznanjem. Skupino so predstavljale močne in izkušene ženske iz področja šolstva, naravovarstva, biotehnološke znanosti in različnih organizacij. Naslovljenih je bilo mnogo različnih tematik, kot so maskulinizacija položajev pomoči, neenaka obravnava žensk v znanosti, izkoriščanje mladih pri zaposlovanju, spolne kvote, pogled mladih na družbene in okoljske probleme ter družini prijazna podjetja.

Objavljamo nekaj naknadno pridobljenih misli sogovornic.

»Bodimo odprti in vključujoči, spoštujmo različnost in drug drugega ter te vrednote živimo, širimo naprej in pri nijh vztrajajmo.« Polona Pengal, Zavod Revivo

»Ženske delujemo v vseh segmentih naše družbe. Torej ni z nami nič “narobe”. Narobe pa je z družbo, ki misli, da je z nami nekaj “narobe”. Biti všečna in prilagodljiva, čedalje bolj konservativni družbi, nikakor ni v domeni današnje ženske. Na potezi, v smislu spreminjanja odnosa do današnje ženske, je torej družba.« Jožica Sambol, upokojena profesorica

»Drznemu pripada svet, tega sem se vedno držala. Kdor ne poskusi preseči ozkih meja njemu prvotno danega obzorja, kdor se nikoli ne spusti v globine življenja in nikoli ne zapusti zemlje, da bi v duhu zalebdel v višjih in čistejših sferah…ta je resda tudi živel, toda le kot sviloprejka v svojem kokonu.« Andreja Glavač, Cene Štupar – CILJ (po Alma M. Karlin)

Posnetek okrogle mize je dostopen v priloženem video posnetku

Organizatorji in sodelujoči si želijo, da bi ta okrogla miza spodbudila podobna povezovanja. Ostanite konstruktivno kritični. Le skupaj, počasi, a vztrajno lahko sooblikujemo bolj ozaveščeno, vključujočo, podpirajočo in ozaveščeno družbo.

Petra Petravič; Foto: Simon Štebe

 

Tagi