Sončni žarki na koži ne povzročajo le zagorelosti ali opeklin. Ultravijolično sevanje lahko poškoduje DNK kožnih celic, posledice pa niso vedno vidne takoj. Če se poškodbe skozi leta kopičijo in jih telo ne uspe pravilno popraviti, lahko nastanejo mutacije, ki povečujejo tveganje za razvoj kožnega raka.
UV žarki lahko poškodujejo zapis v naših celicah
Sončna svetloba vsebuje ultravijolično sevanje, pri vplivu na kožo pa sta pomembna predvsem UVA in UVB sevanje. UVB žarki delujejo predvsem na površinske plasti kože in so glavni povzročitelji sončnih opeklin. Povzročijo lahko tudi neposredne poškodbe DNK.
UVA žarki prodrejo globlje v kožo. Prispevajo k prezgodnjemu staranju kože in poškodbam kolagena, povezani pa so tudi z nastajanjem prostih radikalov, ki lahko poškodujejo celice.
Človeško telo ima učinkovite mehanizme za odpravljanje takšnih poškodb, vendar ti niso popolni. Ob pogosti in dolgotrajni izpostavljenosti UV sevanju lahko nekatere napake ostanejo.
Iz poškodbe lahko nastane trajna sprememba
DNK lahko primerjamo z navodili, po katerih celica deluje, raste in se deli. Če UV sevanje poškoduje ta zapis in celica napake ne popravi pravilno, lahko nastane trajna sprememba oziroma mutacija.
Številne mutacije nimajo resnih posledic. Težava lahko nastane, če spremembe prizadenejo gene, ki nadzorujejo rast in delitev celic. Po kopičenju več takšnih sprememb lahko celica začne izgubljati običajen nadzor nad svojim razmnoževanjem, kar lahko prispeva k nastanku raka.
Koža posledic sončenja ne pokaže vedno takoj
Ena izmed težav UV sevanja je, da škoda ni nujno takoj vidna. Sončna opeklina je očiten znak pretirane izpostavljenosti, vendar lahko do poškodb celic prihaja tudi brez močne rdečice in bolečine.
Poškodbe se lahko kopičijo več let oziroma desetletij. Prav zato ima pomembno vlogo tudi izpostavljenost soncu v otroštvu in mladosti, čeprav se lahko posledice pokažejo šele mnogo pozneje.
Zagorelost prav tako ni znak, da je koža postala odporna proti soncu. Sprememba barve kože je njen odziv na UV sevanje.
Od poškodb DNK do kožnega raka
UV sevanje je pomemben dejavnik tveganja za različne vrste kožnega raka. Mednje sodijo bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom.
Bazalnocelični karcinom je najpogostejši in praviloma raste počasi. Ploščatocelični karcinom ima večjo možnost širjenja, zlasti če ni pravočasno odkrit. Melanom je manj pogost, vendar velja za najnevarnejšo obliko kožnega raka, saj se lahko razširi na druge dele telesa.
Zaščita je pomembna tudi takrat, ko nas sonce ne opeče
Tveganje lahko zmanjšamo z dosledno zaščito pred UV sevanjem. V času močnega sonca je priporočljivo poiskati senco, uporabljati primerno zaščitno kremo ter nositi lahka zaščitna oblačila, pokrivalo in sončna očala. Izogibati se je treba tudi solarijem.
Pomembno je redno spremljanje kože. Pozornost je potrebna pri novih znamenjih, spreminjanju že obstoječih znamenj, nenavadnih kožnih spremembah in ranicah, ki se ne zacelijo. Ob sumljivih spremembah je priporočljiv pregled pri zdravniku oziroma dermatologu.
Čeprav lahko telo popravi velik del poškodb, ki jih povzroči UV sevanje, se na njegove obrambne sposobnosti ne gre zanašati. Najboljši način za zmanjševanje dolgoročnega tveganja ostaja preprečevanje pretirane izpostavljenosti soncu.
Vir: vizita.si
Related
