Ahilarna tendinopatija

Ponavljajoče obremenitve ahilove tetive povzročajo degenerativne spremembe, ki vodijo do stalne bolečine. Najpogosteje se razvije pri tekačih, saj je tek takšna vrsta dejavnosti, kjer se sile konstantno prenašajo preko tetive.

Povečanje volumna teka, menjava tekaške obutve ali površine ter šibke mišice nog so nekateri od razlogov za pojav tendinopatije. Tek v tem primeru ni rešitev, saj se bolečina sčasoma povečuje. Pravilen terapevtski pristop združuje regeneracijo, tehniko teka, trening moči, stabilnosti in gibljivosti gležnja.

Tendinopatija ahilove tetive

Tendinopatije so poškodbe zaradi preobremenitve, kar pomeni, da se razvijejo zaradi ponavljajočih se obremenitev, že preden se pojavijo prvi simptomi. Ahilarna tendinopatija je kronično vnetje Ahilove tetive, za katero so značilne degenerativne spremembe tetive, oteklina in bolečina.

Pojavi se pri 10% tekačev, napreduje pa, ko povečujemo obseg teka. Brez ustreznega terapevtskega pristopa se sčasoma poslabša in zmanjša učinkovitost.

Značilnosti

Ahilova tetiva je najdebelejša in najmočnejša tetiva v telesu, ki povezuje peto in mečno mišico. Njena glavna naloga je, da dvigne peto od tal in absorbira udarce, kar nam pomaga pri hoji in teku.

Za tendinopatijo Ahilove tetive je značilna oteklina, ki se pojavi 2-6 cm višje od izvora, in spremembe v strukturi kolagenskih vlaken. Poleg tega se lipidi in kalcij kopičijo v tetive.

Dejavniki tveganja

Glavni vzrok je povečana obremenitev tetive zaradi prekomerne obremenitve. Izhaja iz ponavljajočih se nalog, kot sta skakanje in tek, pri intenzivnosti, ki jo naše telo ne zmore. Naše mišice niso tako močne, da bi prevzele ves pritisk, zato se ta prenaša na ahilove mišice.

Velik obseg, nepravilno napredovanje treninga (periodizacija) in šibke mišice v nogi so trije glavni razlogi za Ahilove tetive. Drugi dejavniki vključujejo:

• povečanje intenzivnosti vadbe
• slaba stabilnost in ravnotežje gležnja
• slaba gibljivost meča in gibljivost gležnja
• sprememba tekaške površine – iz parkov na asfalt
• menjava tekaških copat
• pronacija ali supinacija stopala
• šibke tibialne mišice

Širok pristop

Najpogostejši način vadbe za tendinopatijo je ekscentrični trening, saj spodbuja regeneracijo tetive. Toda terapevtsko usposabljanje mora upoštevati vse dejavnike. Izvajanje 1 vaje 2-krat na dan ne bo rešilo vaših težav.

Strokovni fizioterapevt in kineziolog vam lahko pomagata pri iskanju vzroka težave in oblikovanju optimalnega programa vadbe. Moramo upoštevati vse dejavnike kot so čevlji, tekaška prostornina, površina, okrevanje, gibljivost gležnja, stabilnost kolka, moč meča in več.

Terapija in trening

Širok pristop k terapiji je sestavljen iz 4 stopenj:

1. stopnja – zmanjšanje bolečine
Prva stopnja poudarja okrevanje in zmanjšanje bolečine. Prva stvar je zmanjšati količino teka. Namesto nenehne pasivnosti je priporočljiva hoja za spodbujanje cirkulacije in celjenje tetiv.

Masažna terapija, zlasti prečna frikcija in ESWT, terapija z udarnimi valovi sta odlični pasivni terapiji, saj pospešujeta regeneracijske procese v tetive.

2. stopnja – povečanje moči
Druga faza se osredotoča na izboljšanje moči. Najpomembnejše mišice so meča, thibialis anterior, gluteus in mišice zadnje lože. Glavna vaja je dvig pete, ki se lahko izvaja po metodi velikih bremen ali po Alfredsonovi metodi.

Alfredsonova metoda
Stopite na stopnico na prste, počasi spustite peto z eno nogo, in v spodnjem položaju nastavite še drugo nogo, pa se dvignite gor z obema. Poudarja ekscentrično obremenitev, odlično za regeneracijo tetiv. Izvaja se 2-krat na dan, 3 serije po 15 ponovitev na vsako nogo s pokrčenim in ravnim kolenom. Skupaj 6 serij, bolečina je prisotna, vendar ne neznosna. Ko jo ni več, lahko povečamo obremenitev.

Metoda velikih bremen
Izvajate dvigovanje in spuščanje pete na eni nogi, najprej začnete s 15 ponovitvam, tekoče tempo 2-1s. Naredimo 3 serije na vsako nogo, 3-krat na teden. Najprej začnemo s 15 ponovitvami, nato pa zmanjšamo na 12-10-8, končamo s 6, medtem ko povečujemo obremenitev.

3. stopnja – izboljšanje ekscentrične – koncentrične aktivacije
V tretji fazi delamo na svoji ekscentrični – koncentrični aktivaciji, ki jo izvajamo predvsem z zelo eksplozivnimi ponovitvami. Zaželena je vadba pliometrije, kjer izvajamo skoke, skoke v višino, globinski skoke, poskoke, ali skoke v stran. Učinkovitost ekstenzije gležnja poskušamo povečati s shranjevanjem več elastične energije, hkrati pa delamo na povečani aktivaciji živčnega sistema. Ta vadba za moč lahko izboljša mišično sposobnost prenosa in absorpcije sile, kar pusti manjši pritisk na kito.

4. stopnja – športno specifični gibi
Športno specifični gibi lahko vključujejo različne tekaške tehnike, vendar je ravnotežje zelo pomembno.

Pomembne vaje:

• enonožni položaj na ravnotežni žogi
• enonožni mrtvi dvigi
• hoja po zunanji ali notranji strani stopala
• hoja po ravni črti z zaprtimi očmi
• vaje za agilnost na lestvi

Več informacij

Več informacij od odpravi težav, pa najdete tudi v zapisu na naši spletni strani. Zapis najdete s klikom tukaj. V kolikor bi vam prav prišla naša strokovna pomoč, pa ste lepo vabljeni na uvodni posvet.

Avtor: Simeon Cvejoski, diplomant kineziologije