Anton Komat o predlagani prepovedi uporabe glifosata v Sloveniji

Države članice Evropske unije so oktobra odločale o predlogu Evropske komisije o podaljšanju dovoljenja za prodajo herbicida glifosat še za deset let, članice pa bodo ne glede na to lahko na nacionalni ravni prepovedale njegovo uporabo. Po tem, ko so v Čebelarski zvezi Slovenije že izrazili nestrinjanje s podaljšanjem dovoljenja, so Zdrava družba, Anton Komat in Alpe Adria Green v oktobra vložili v državni zbor predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Kot so zapisali predlagatelji, ki bodo za odločanje o zakonskem predlogu v državnem zboru morali zbrati najmanj pet tisoč podpisov volivk in volivcev, podpisi se zbirajo na upravnih enotah do začetka januarja 2024, je glifosat sporna kemikalija, ki ogroža zdravje ljudi in naravo. V Sloveniji je registriranih 25 sredstev z vsebnostjo aktivne snovi glifosat, podjetje Albaugh (nekdanji Pinus Rače) pa tudi izdeluje fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje glifosat.

Društvo Pod staro češnjo je v petek, 17. novembra 2023, v dvorani Centra za mlade Domžale pripravilo zanimivo predavanje o predlagani prepovedi uporabe glifosata v Sloveniji. Predavatelj in tudi član Društva Pod staro Češnjo, okviru katerega se ukvarjajo z vrtičkarstvom, je bil Anton Komat, slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in naravovarstvenik. V Domžalah so 18. marca 2022 ustanovili društvo Pod staro češnjo, v katerem so se zbrali občani, da sodelujejo pri pridelavi lokalne hrane na skupnostnih vrtovih. Zavezali so se, da bodo lično urejeni in ograjeni vrtovi s tipskimi hiškami postali vzor za podobne zamisli v slovenskem prostoru, za kar so dobili podporo vodstva Občine Domžale. Člani društva srčno upajo, da podpora, kot so jim jo zagotovili odgovorni, ne bo zgolj verbalna in da jo bo potrdil občinski svet. Vest se je bliskovito razširila po družabnih omrežjih, zato prihajajo k njim ‘na oglede’ skupine iz sosednjih občin: Kamnika, Mengša, Komende, Vodic in Ljubljane in vse več je odprtih povezav s kraji, kot so Ormož, Kranj, Radeče in Novo mesto. Domžalski skupnostni vrtovi postajajo slovenski model samooskrbe lokalnega prebivalstva.

Glifosat je širokospektralni sistemski herbicid in desikant, ki se uporablja za uničevanje plevelov, zlasti letnih širokolistnih plevelov in trav. Prvič je bil sintetiziran leta 1970, masovno pa se je začel uporabljati po tem, ko je podjetje Monsanto leta 1974 na trg postavilo izdelek Roundup.

Vihar okrog glifosata se je v javnosti razdivjal v letu 2015, ko je IARC objavil, da je ta najbolj uporabljan herbicid verjetno rakotvoren. Evropska javnost je poskočila in zbrala več kot 1,3 milijona podpisov, s katerimi zahteva njegovo prepoved. Toda verjetna rakotvornost ni tak problem, saj imajo to oznako številni uporabljani pesticidi in celo rdeče meso. Grozljiva in zamolčana resnica glifosata je, da je metaboličen strup, ki deluje prikrito v vseh organizmih od bakterij, rastlin, živali in človeka. Ta zahrbtni strup je prisoten povsod, v prsti, v vodi, v zraku in kot senca smrti pokriva ekosistem planeta.

Glifosat se je pojavil na trgu leta 1976 kot totalni herbicid, ki ga je patentirala korporacija Monsanto. Pojem totalni pomeni, da ne ubija le plevelov, temveč vsako rastlino in vse bakterije, torej je tudi antibiotik. Hkrati je glifosat sistemik, ker vstopa v rastlino in deluje kot metabolični strup. Da bi prepoznali posledice prisotnosti glifosata v ekosistemu, moramo najprej spoznati njegovo delovanje. Točka delovanja glifosata je inhibicija encima EPSPS (5-enolpiruvil-šikimat-3- fosfat-sintaza), ki je pri rastlinah in bakterijah ključnega pomena za biosintezo esencialnih aromatskih aminokislin. Teh snovi živali in človek ne sintetizirajo, so pa nujno potrebne, ker so osnovni gradniki številnih proteinov, encimov in hormonov. Torej jih moramo dobiti od bakterij ali od rastlin. Pa ne samo njih, kajti ta večfazna pot metabolizma rastlin in bakterij nadalje vodi do sekundarnih metabolitov, kot so fenoli in alkaloidi. Alkaloide poznamo predvsem kot toksične snovi, vendar med njimi številni delujejo proti diabetesu, vnetjem, astmi, depresijam in raku. Naj poudarimo, da rastline številne sekundarne metabolite pridobijo iz bakterij, ki živijo v prsti. Bakterije prsti sintetizirajo tudi številne redoks molekule aktivnih snovi, ki vstopajo v prehransko verigo in so nujne za funkcionalno delovanje sklepov, ožilja in celičnih organel – mitohondrijev. Primanjkljaj redoks molekul povzroča osteoartritis, bolezni ožilja in preklop mitohondrijev na anaerobno glikolizo, ki je vzrok nastanka rakavih celic. Vse se torej vrti okrog zemeljskih bakterij. V tej točki vstopi glifosat kot antibiotik, ki s pomorom bakterij v prsti odstrani osnovni vir življenjsko pomembnih snovi za rastline in preko njih za človeka. Biom prsti je analogen mikrobiomu človeka!

Od pojava na glifosat odpornih GSO (soja, koruza, bombaž, oljna ogrščica) se je njegova poraba v svetu od leta 1993 do leta 2016 povečala kar za 12 krat! Sedaj znaša okrog 2 milijona ton! V Sloveniji se uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Letno ga prodajo od 80 do 85 ton. Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh. Največja porabnika sta DARS in Slovenske železnice, drugo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, neizobraženi državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu ga največ poškropijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in vinske trte, uniči pa vse druge rastline. Uporabljajo ga tudi za desikacijo cime krompirja, ki se posuši v nekaj dneh po škropljenju.

GLIFOSAT UBIJA TUDI ČEBELE!

Insekticidi ne ubijajo zgolj škodljivih žuželk, saj le 0,1 % strupa doseže ciljnega škodljivca, ostalo pa pomori vse žuželke, ki so ob nepravem času na nepravem mestu. Zaradi katastrofalnih pomorov čebel je EU sprejela prepoved neonikotinskih insekticidov. Vendar tudi herbicidi niso nedolžni, med njimi prednjači glifosat, o katerem se debeli dosje popolnega strupa. Dokazanoje, da antibiotično delovanje glifosata zruši mikrobiom čebel, kar vodi v zlom odpornosti ter množično obolevanje in  umiranje čebeljih družin. Kdo pri zdravi pameti lahko še najde razlog za njegovo uporabo?

Vse živali v svojih prebavilih gostijo ogromne koncentracije črevesnih bakterij, ki so potrebne za njihovo preživetje. Tej edinstveni simbiozi pravimo mikrobiom. Tudi čebele, tako kot druge žuželke, sobivajo s svojimi specifičnimi bakterijami, katerih ravnovesje jim zagotavlja nemoten razvoj, rast in odpornost na okoljske strese in patogene. Erick Motta je v kontroliranem okolju izpostavljal čebele običajnim koncentracijam glifosata, kakršne najdemo v okolju, in povzel rezultate: »Mikrobiom čebel predstavlja osem nosilnih vrst bakterij in vse vsebujejo gen, ki kodira encim EPSPS 1. (v vednost: bakterije, ki so nosilke gena za encim EPSPS 2 so odporne na glifosat). Vse nosilke gena EPSPS 1 so občutljive na glifosat že v najmanjših koncentracijah. Mlade delavke so izkazovale signifikantno povečano umrljivost zaradi sicer oportunističnega patogena Serratia marcescens.
« Jasno, da je Bayer (ki je kupil Monsanto), izpodbijal rezultate te raziskave, češ da niso bile opravljene v realnem okolju in da temeljijo na premajhnem vzorcu čebel. Znani molekularni biolog Gilles-Eric Seralini je stopil v bran kolegu Motti: »Dopustne koncentracije glifosata v okolju bi morali znižati vsaj za tisočkrat!« je v predavanju izpostavil Anton Komat.

Ljudje smo postali podobni monokulturi koruze na kemično tretirani njivi in tudi naša usoda je podobna usodi koruze. Postajamo vse bolj monokulturni in standardizirani, kot so kloni hibridov koruze; naša tkiva so vse bolj neodporna na patogene, zato potrebujemo vse več antibiotikov, tako kot monokulturna koruza potrebuje vse več pesticidov; naš notranji humus črevesja je uničen enako, kot je uničen humus monokulturne njive; naša hrana je kemični ponaredek naravne hrane, tako kot so sintetična kemična gnojila ponaredek naravnih gnojil; gnetemo se v velemestih, tako kot so nagnetene koruzne rastline v monokulturi. Če gojimo monokulturo ene same vrste, so potrebni ogromni vložki energije, da umetno vzdržujemo nenaraven sistem. Prav tako je s sedanjo človeško civilizacijo, ki ji moramo za umetno vzdrževanje dodajati vedno večje količine energije. Prišel bo dan, ko ne bomo več premogli zadostnih količin energije, in kaj potem? Potem se bo človekova umetna monokultura zrušila. Takrat nas bo doletela usoda koruze, ki jo zgolj posejemo, potem pa prepustimo naravnim silam in zakonitostim ekosistema planeta. Te pa izbrišejo vse, kar je nenaravno.

S ponedeljkom, 6. 11. 2023, je steklo zbiranje podpisov podpore volivcev k predlogu zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona je pripravila skupina volivcev, ki temu herbicidu očita rakotvornost; za obravnavo v DZ bodo morali do 4. januarja 2024 zbrati 5000 podpisov. Predlog zakona so pripravili gibanje Zdrava družba, Anton Komat ter Alpe Adria Green. Evropska komisija je decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosata, ki se izteče 15. decembra letos. Zdaj predlaga novo podaljšanje za deset let.

Zanimivo predavanje si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar