Viktor Pavlič: “Letošnja prva eko jabolka so že dozorela”

Pisalo se je leto 1999, ko so na štirih različnih lokacijah v Sloveniji zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake in tako začeli zgodbo, ki je ekološko kmetijo Pavlič pripeljala do pridobitve 21 ekoloških certifikatov. Sadovnjak se danes razprostira na 9 ha v Brezini pri Brežicah.

Na biološki način pridelujejo kar osem različnih sort jabolk, od katerih je vodilna sorta topaz, ki ima primerno razmerje med kislinami in sladkorjem, kar ji daje izredno priljubljenost pri potrošnikih. Omenjena sorta tako predstavlja kar 70 % nasada na kmetiji Pavlič.

K pogovoru smo povabili Viktorja Pavliča, ki živi v tesnem stiku z naravo in verjame v filozofijo pridelave na naravi prijazen način. Na ekološki kmetiji Pavlič tako za potrošnika pridelajo zdravju koristno sadje. V boju z raznovrstnimi škodljivci si pomagajo z okolju prijaznimi in ekološko neoporečnimi sredstvi, kar pomeni, da ne uporabljajo pesticidov, nitratov in pa podobnih snovi.

Posvečajo se intenzivni pridelavi, intenzivnem sadjarstvu. Obdelava površin, ki se razprostira na dokaj nizkem, ležečem predelu, poteka strojno in letno tako drevesa okopljejo približno 4-krat.

»Navkljub pozebi, ki bo vsekakor botrovala k skromnejšemu pridelku sadja, so v začetku avgusta letošnje prve sorte eko jabolk že dozorele in potrošnikom dostopne,« poudarja naš tokratni sogovornik, gospod Viktor Pavlič.

Pri odločitvi glede izbora sort se ravnajo po »odpornosti le teh na bolezni in na škrlup«, zato se odločajo za sorte jabolk, katere je lažje pridelovati na ekološki način. V ožji izbor je tako prišlo 8 sort jabolk, jablane pa so stare med 8 in 20 let. »In čeprav ni čistega pravila, je nekako pričakovana življenjska doba jablane okoli 25 let,« še dodaja naš sogovornik. Poleg jabolk na ekološki način pridelujejo tudi hruške.

Torek, 17. 8. 2021
dan za nakup

HRANE LETNIH ČASOV

Na voljo bodo mlada jabolka, mini lubenice, ameriške borovnice, maline, grozdje, zelena solata ter vsa sezonska zelenjava lokalnih pridelovalcev.

⇒ od 8.00 do 12.00 ure ⇐

JARINA

Ulica 7. avgusta 9, Dob

Med branjem o drugačni, bolj naravi prijazni pridelavi, kjer se ne uporabljajo kemikalije, ki so v boju s škodljivci lahko pogosto v izjemno veliko pomoč, morebiti pogosto tudi na račun česa drugega, si potrošniki kdaj pa kdaj nehote ustvarimo predstavo, da je pa sedaj vse prepuščeno naravnim zakonitostim, naključju in pa nenazadnje tudi sreči.

Stvari niso povsem takšne. Namreč, vsega ne moreš kar tako prepustiti in pustiti, saj gre nenazadnje vendarle za intenzivno pridelavo. Za intenzivne sadovnjake. Naša največja težava je sajavost, nevšečnost, ko se na jabolkih pojavi črnina. Proti temu se kar borimo in to z naravnimi sredstvi. Borimo se tudi proti jabolčnemu zavijaču. Mi insekticidov in herbicidov ne smemo uporabljati, lahko pa na drugačen način »zavedemo naravo.» Od škropiv uporabljamo žvepleno apneno brozgo in še to v izjemno majhnih odmerkih. S tem preprečujemo nastanek plesni in pojava glive sajavosti.

Od leta 1999 pa vse tja do današnjih dni, ste uspeli pridobiti številne certifikate. Ob tem ste pridobili tudi številne izkušnje in osvojili potrebna znanja, tako pri rokovanju z intenzivno pridelavo, kakor tudi vpogled v naravo in pa njene zakonitosti. Kaj bi svetovali mladim, ki premišljujejo, da bi se lotili česa podobnega?

Lega je izjemno pomembna, zato je vsekakor priporočljivo, da je le ta čim boljša. Naši sadovnjaki so na nadmorski višini 180 m, kar sicer ni najboljše, saj so boljše lege med 220-300 m nadmorske višine, naprej so pa že vinogradniške. Nizko in pa ravno področje nam povzroča kar nekaj težav s sajavostjo.

Malo večja težava je tudi voda, vendar smo problem rešili z drenažo. Ker obdelava poteka strojno, nam je ravnina vsekakor v pomoč.

Kako pomembna je voda, se je pokazalo letošnje leto, saj sem prepričan, čeprav ni pravila, da nam je pri preprečitvi večje pozebe veliko pomagala hidrocentrala Brežice.

Imate kakšno navado, ki Vam je še posebej pri srcu in bi jo želeli deliti z našimi bralci?

Zjutraj si privoščim naš domači čaj iz vrtnic, ki mu dodam še nekaj medu in nato pojem še eno jabolko. Tukaj velja poudariti, da je zelo pomembno, kakšno je jabolko, ki ga uživate. Namreč, kemija, ki se uporablja v drugačnih oblikah sadjarstva, se med rastjo sadeža ohrani v njegovem olupku, »koži« jabolka in to vse tja do 2 mm pod površjem. Ta del sadeža je pomemben za človeški organizem, vendar se ga ravno zaradi ohranjene kemije priporoča odstraniti. Olupke pa vsekakor ni potrebno odstraniti pri naših ekoloških jabolkah. Če gledava po parametrih hranljivosti, so jabolka takoj za brusnicami, medtem, ko so banane šele na šestem mestu. Naši jabolčni krhlji tudi niso olupljeni, saj je škoda, da bi se jih lupilo.

Kakšne so napovedi glede jabolk? Šušlja se, da naj bi bil pridelek ravno zaradi številnih naravnih nevšečnosti letos skromnejši?

Pozeba je kar bila, zato bo pridelek skromnejši. Prva letošnja jabolka smo imeli v začetku avgusta. Imamo pa tudi lanska, sorto opal, ki so bila v posebnem režimu hlajenja. Le ta je preprečeval, da bi se jabolka razkrajala in izgubljala hranljive snovi. Tehnologija hlajenja napreduje in veliko pripomore k ohranitvi sadeža. Za sadež je pomembno, da je pravilno prehranjen in ker je koncentracija hranljivih snovi v jabolkih večja, je njihovo število manjše. Prav tako jabolko vsebuje surovine, ki mu pomagajo, da se lahko dlje časa ohrani. Mi trgamo tehnološko zrelost, kar pomeni, da obiranje poteka v času, ko je sadež dozorel in ne prej. V naši ponudbi imamo eko jabolčni čips – iz jabolk topaz, eko krhlje iz hruške uta, različne motne sokove iz eko jabolk in pa eko hrušk, ter sok iz aronije.

Z Zavodom Jarina sodelujemo že dobri dve leti. Intenziteta in pa obseg sodelovanja se prilagaja željam in pa potrebam trga.

Avtor: Petra Petravič; Foto: poišči.me

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi