Jordan Drnovšček: “Zjutraj so jagode najslajše”

Vasica Vedrijan je kraj, kjer domačinom, mimoidočim in pa obiskovalcem, ob lepem vremenu pogled seže vse tja do širnega morja in pa lepot alpskega sveta. Gre za višje ležeči predel Brd, kjer se nahaja kmetija Drnovšček. Na domačiji se že vrsto desetletij profesionalno ukvarjajo s kakovostno pridelavo različnih vrst sadja, ki zori od spomladi, pa vse tja do pozne jeseni. Kakor nekoč, tako tudi danes, se na kmetiji ukvarjajo pretežno s sadjarstvom. Na tovrsten način nadaljujejo dediščino in pa tradicijo ponudbe skrbno pridelanega in ročno obranega, dnevno svežega sezonskega sadja.

Spoštovanje in pa upoštevanje naravnih danosti okolja, v katerem živijo in delajo, ter ugodni vremenski pogoji, rodovitna tla in pa pridne delovne roke, pomembno prispevajo h kakovostni pridelavi domačega sadja. Le to je z ljubeznijo vzgojeno in sveže dostavljeno do potrošnikov.

Posest, ki se razprostira v dveh okoliših, eno v Brdih, drugo na Goriškem, je rezultat premišljenega ravnanja in postopanja, saj kot poudarja naš tokratni sogovornik, gospod Jordan Dernovšček: »Je izjemno težko in zelo malo verjetno, da bi narava sočasno in v enaki meri prizadela dve različno oddaljeni območji.«

Pri prenosu dediščine, se ne glede na spoštovanje in upoštevanje tradicije, vedno, najsibodi nehote ali hote, v samo vodenje vključijo določene novitete, ki so odraz spreminjajočih se razmer in pa želja naslednikov/novih gospodarjev.

Res je. Določene stvari se ohranijo in prenesejo, spet druge se spremenijo. Vedno se namreč pojavijo določene novosti. Najsibodi govoriva o novih sortah, sodobnejši tehnologiji, mehanizaciji ali pa pristopih. Ob upoštevanju izročil in izkušenj naših nonotov, se v delovne procese trudimo vključiti novosti in pa modernejše pristope.

Ni pa vse kar je novo, kar takoj že avtomatično tisto najboljše.

Določena pretekla znanja in pa izkušnje ste zadržali, nekatere stvari pa modernizirali. Posodobili. Kaj vse ste zadržali in kaj je bilo tisto, kar ste spremenili?

Oče je vedno govoril: »Osebo imaš lahko za norca, zemlje pa ne moreš.« »Ljudi lahko zavedeš, zemlje pa ne moreš.« Povedano drugače, »Kar boš na zemlji naredil, to ti bo ona tudi dala«, seveda v kolikor ne bo z vremenskimi vplivi v samo dogajanje posegla narava. Brezdelje ne obrodi sadov. In vsa pričakovanja v tej smeri, so čista utopija.

Vsekakor je pomembno spoštovati zemljo in pa upoštevati njene posebnosti ter zakonitosti. Pristop kolobarjenja, ki ga uvajate pri gojenju jagod je eden izmed načinov, ki kaže na to, da sledite zemlji in ji dajete možnost, da si v določenem časovnem obdobju tudi odpočije in opomore.

V našem nasadu jagod kolobarimo na način, kakršnega poznamo tudi v poljedelstvu. Vse to z namenom, da si zemlja v vmesnem času odpočije. Si v časovnem intervalu med enim in drugim nasadom opomore. V kolikor želimo kakovostno delati, je vsekakor potrebno spoštovati in upoštevati tovrstne zakonitosti.

Želja po maksimalnem izkoriščanju zemlje v upanju na ohranjanje hranljivih snovi in pa dodajanje nadomestkov, ki bi kar se da upočasnili naravni proces izčrpavanja, najverjetneje ni redek pojav. Spoštovanje zemlje s kolobarjenjem pa ji nudi potreben čas, da si opomore, sočasno pa kaže na ravnanje vredno vsega spoštovanja in pa pohvale.

Res je. Vsaka rastlina, vsaka kultura, za svojo rast potrebuje določene snovi, ki jih črpa iz zemlje. Sadike imamo posajene 2 do 3 leta na določenem mestu, nato na taistem mestu posadimo deteljo ali oljno repico in zemljo pustimo, da se v časovnem intervalu 3 let regenerira. Zadiha in si opomore. V nasprotnem primeru bi bile težave z raznoraznimi boleznimi, ki bi se lažje in hitreje prenašale.

Z nasadi jagod ste začeli leta 2013. Letos, leta 2021 imate nasajenih že 28.000 sadik zgodnjih sort. Je kaj takšnega, kar ste v teh letih posebej opazili? Morebiti glede samih sort jagod, načina pridelave …?

Vsekakor je priporočljivo, da se sadijo sorte, ki so bolj odporne na bolezni, saj v tem primeru ni tolikšne potrebe po škropljenju. Prednost naj imajo sorte, ki so dobre. Kakovostne. Sorta Clery je ena najboljših, kajti sadika obrodi med 30-40 dag jagod. Seveda poznamo tudi sorte, ki obrodijo 1-1,5 kg jagod, vendar tovrstne sorte jagod niso tako kvalitetne, ampak so bolj primerne za predelavo. Ni ju mogoče primerjati. Količinsko je donos vsekakor večji in je tudi sorta, ki se jo sadi, vendar sadeži niso tako kakovostni.

Prizadevate si, da bi bilo sadje, ki ga pri vas pridelate in tudi ročno sveže obirate, kar se da hitro dostavljeno na mizo potrošnika.

Vsekakor. Sadje pridobi največ sladkorja in pa ostalih hranilnih snovi ravno v zadnjih dneh zorenja. V kolikor poteka obiranje v času, ko sadje še ni optimalno zrelo, nastalega primanjkljaja kasneje ne bo nikoli nadoknadilo. Najboljše je, če je sadež med obiranjem čim bolj zrel in je dostava do potrošnika kar se da hitra.

Trda, nezrela breskev, je lahko na mizi tudi 14 dni. Zrel sadež, ki ima v sebi veliko sladkorja, pa toliko časa na mizi ne bo zdržal. Povedano drugače, bolj kot je sadež zrel, bolj kot je sladek, hitreje bo gnil.

V kolikor želijo stranke uživati dobro in primerno sadje polno vitaminov, morajo vedeti ter sprejeti, da sadež na mizi ali v hladilniku 14 dni ne bo zdržal.

Na vaši kmetiji jagode, češnje in tudi preostalo sadje obirate ročno. Ročno obrati 28.000 sadik jagod vsekakor ni mačji kašelj.

Mi se s tem ukvarjamo bolj profesionalno. V kolikor bi imeli jagode za domačo porabo, bi jih seveda imeli manj. Naša družina je kar velika in v času obiranja, navkljub pomoči bližnjih in pa tudi sorodnikov, vsega ne moremo obrati. Enostavno je preveč. Takrat potrebujemo tudi dodatno delovno silo, katera je z nami že kar nekaj časa in je stalna. Pogosto dnevno potrebujemo 6 do 7 obiralcev, ki jagode obirajo po 7-8 ur. Pri tem delu je kar veliko klečanja in pa počepanja.

Če bi gledali »površinsko«, torej bi upoštevali samo površino, je jagod dokaj malo. 0,5 ha nasada jagod v primerjavi s 3 ha češnjevih nasadov. Kljub temu, da je jagod manj, je z njimi mnogo več dela, kot ga je z obiranjem češenj. Največ ročnega dela je prav pri jagodah.

Sezona obiranja jagod se začne 10-14 dni pred sezono obiranja češenj in tudi zaključi se prej. Govoriva o 3 tednih razlike. Čez teden dni se bo obiranje jagoda zaključilo in na vrsti bodo češnje. V primeru napovedi slabega vremena, je z obiranjem potrebno pohiteti. Prav tako v času, ko pride do prekrivanj in je potrebno sočasno obirati še kakšno drugo sadje, npr. breskve, marelice, slive, etc. Takrat potrebujemo dodatno pomoč. Včasih nas je tudi 15 obiralcev, kajti potrebni sta logistika in pa usklajevanje, da se stvari časovno izpeljejo.

Tudi obiranje jagod zahteva določeno znanje, saj se lahko pri malomarnem postopanju poškodujeta tako sadež, kakor tudi sadika.

Zagotovo. Jagode ne smemo pobirati z nohti, ampak prav tako kot češnje, nežno in lepo. Sadež je potrebno upogniti nazaj, ga zaviti in odlomiti. Ob tem se sliši tisti »pok«, tisti »tik«, ko se odlomi.

Podobna pazljivost je nujna tudi pri obiranju češenj. Repek je treba prijeti lepo in nežno, češnjo obrniti nazaj proti drevesu, proti deblu, da se lepo odtrga. Pri vlečenju na silo se lomijo veje, s čimer se poškoduje ne le češnjo, ampak tudi sadež. Le ta zadobi podpludbo in počrni. Ne smemo pa pozabiti na barvo in pa izgled češnje. Do potrošnika mora priti čim lepša in s čim manj poškodbami. Enako velja za jagode in pa ostalo sadje.

Sadje je zelo lepo in prijetno obirati zjutraj, dokler je še hladno. Popoldan in pa zvečer se zaradi temperature sadež težje odtrga. Vsekakor je češnje in pa jagode lažje in lepše obirat pred jutranjim svitom.

Kmetija ima danes posest v dveh okoliših, in sicer: Brda in pa Goriška. Gledano iz stališča logistike, pomeni veliko razpršenost, kar pri obdelavi in obiranju predstavlja precejšnje usklajevanje.

Ni enostavno. Parcela pri gradu Kromberk na Goriškem, je od domačije oddaljena dobrih 18 km, kar je tudi prednost. Ob vremenskih vplivih in spremembah, kot so toča, nalivi, sunki vetra, suša, etc je manjša verjetnost, da bi bili območji sočasno prizadeti v enaki meri.

Seveda pomenita dve ločeni enoti svojevrstno logistiko. Izziv je tudi časovno usklajevanje. Večja je tudi poraba goriva, saj do terena dostopamo s traktorji, ki se cesti ne morejo izognit.

Kaj Vas je pritegnilo in nagovorilo, da ste se pridružili in vključili v mrežo dobaviteljev Zadruge Jarina?

Z Zadrugo Jarina sodelujemo že 3, 4 leta. Ker pridelamo velike količine sadja, smo prisotni tudi na veletržnici, ampak nikoli nekako ne vemo, koliko pridelka bomo prodali. Kljub temu, da smo prisotni in so se nas stranka navadile, ostaja prodaja negotova.

Pri sodelovanju z Zadrugo Jarino pa vnaprej povemo, kdaj bomo kaj imeli. Sporočijo nam tudi kakšne so želje ter potrebe potrošnikov, nakar se dogovorimo za dan dostave. Za nadaljnjo prerazporeditev in dostavo pa poskrbi Zadruga Jarina.

Nam zaupate kakšen dober jagodni recept? V kakšni obliki so Vam jagode najboljše?

Najboljše in najslajše so zjutraj, ko so sveže in hladne. Takrat, ko se jih odtrga so tudi najlepše. To velja tudi za drugo sadje.

Danes obstaja resnično morje sladic, ki se jih lahko pripravi z jagodami in češnjami. Zelo rad imam marmelade. Če so jagode prave (niso poškodovane ali ovele) in če je marmeleda narejena na pravi način, potem ima okus, kot bi jedel prave jagode.

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Avtorica: Petra Petravič; Foto, video: Arhiv Kmetije Drnovšček