Kdor spanca špara, zdravja strada

Ob tednu možganov je Slovensko društvo za nevroznanost – SiNAPSA organizirala pogovorni večer z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, strokovnjakinjo na področju spanja in motenj spanja pri otrocih, in dr. Vidom V. Voduškom, dr. psihologije, ki se svetovalno posveča predvsem starostnikom. V Knjižnici Domžale sta v ponedeljek, 12. marca 2018, govorila o motnjah spanja in o njihovih posledicah. V pogovoru s strokovnjakoma smo spoznali, kako s preprostimi preventivnimi ukrepi izboljšati kvaliteto spanja. Pogovor je vodila Maja Ratej.

Dr. Barbara Gnidovec Stražišar pravi, da iz vsakdanje izkušnje vemo, da je spanje pomemben fiziološki proces. Čeprav že več kot 100 let raziskujejo vzroke spanja pa po obstoju številnih hipotez  še danes ni povsem jasno,  zakaj pravzaprav spimo. Nekaj je gotovo; spanje je zelo potrebno, saj brez spanja ni življenja. Nekoč in še marsikje danes velja prepričanje, da v spanju telo in še posebej osrednje živčevje počivata, kar pa že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so namreč možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo. Kot pravi dr. Gnidovec, spanje ima  verjetno pomembno vlogo tudi pri zorenju možganov.

»Če samo pogledate novorojenčka, njegovi možgani so v fazi intenzivnega razvoja, prespi pa več kot dve tretjini dneva. Spanje je tako primarna možganska aktivnost v zgodnjem življenjskem razvoju, saj zavzame več kot polovico prvih nekaj let človekovega življenja,« pravi  dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Pomanjkanje spanja pri otroku lahko povzroča posledice tako pri njegovem telesnem kot duševnem razvoju. V spanju se namreč izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Novejša spoznanja pa potrjujejo tudi pomembno vlogo spanja pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih dejavnostih. Zadostno spanje zato uvrščamo med najbolj osnovne potrebe za zdravo rast in razvoj otroka. Otrok je že pred rojstvom velik zaspanec, saj plod v maternici spi praktično brez premora do zadnjih tednov nosečnosti. Novorojenček po rojstvu prespi približno dve tretjini dneva. V naslednjih mesecih se potreba po spanju postopno zmanjšuje na 14–15 ur na dan, otrok pa predvsem podnevi postaja vse več buden. Ta količina spanja se do tretjega oziroma četrtega leta starosti le malo spremeni. Otrok v starosti 10–12 let še vedno potrebuje okoli deset ur spanja na dan, v najstniškem obdobju pa se trajanje spanja postopno zmanjša na osem ur, kolikor v povprečju spimo tudi odrasli. Količina spanja se zmanjšuje predvsem na račun zmanjševanja števila epizod spanja, medtem ko se obdobja nočnega spanja postopno podaljšujejo, dnevnega spanja pa skrajšujejo.

Dr. Vid Vanja Vodušek, dr. psihologije, ki se svetovalno posveča predvsem starostnikom, pa pravi, da je motenj spanja precej več, kot si mislimo. Nespečnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost. V sodobni družbi zaradi izmenskega dela, dežurstev in čezoceanskih letov kar tretjina ljudi trpi za različnimi motnjami spanja. V javnosti se o tem premalo govori. Večina bolnikov misli, da nima zdravstvenih težav, če je prekomerno zaspana čez dan, vse dokler jih bolezen resno ne ogroža pri vsakdanjem življenju. Bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu,  med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo … Nespečnost (insomnija) je motnja, ko posameznik navaja težave ob uspavanju. Za nespečnost je značilno prebujanje ponoči oziroma zgodnje jutranje prebujanje. Motnje spanja, kot so nespečnost, prekomerna dnevna zaspanost … lahko zapisujete v dnevnik spanja. S pomočjo izpolnjenega dnevnika bo vaš zdravnik lažje ocenil vaše zdravstveno stanje in vam pomagal.

Gosta pogovora sta se dotaknila tudi motnje dihanja v spanju. To so motnje, ko posameznik navaja prekomerno dnevno zaspanost, svojci pa ponavadi zaznajo pogoste prekinitve dihanja med spanjem (apneja). Najpogostejši vzrok je zapora v zgornjih dihalih, in centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja. Kadar se pojavi zgolj delna zapora zgornjih dihal, govorimo o hipopneji, pri pojavu jasnih spontanih dihalnih premorov med spanjem (najmanj 10-sekundne prekinitve) pa govorimo o apneji. Ob tem je prisotna tudi zmanjšana nasičenost kisika v arterijski krvi, ki spremlja premore dihanja.

»Spanje je eden izmed slabše raziskanih procesov, ki se dogajajo v našem telesu. Vsekakor je spanje aktiven proces, ki ima svoj značilen vzorec. Ponoči, ko ugasnemo luči, se telo umiri in utonemo v spanec. V posameznem ciklu spanja se v 90-100 minutah ritmično izmenja pet različnih obdobij spanja, ki predstavljajo en cikel. Praviloma se na noč en za drugim ponovi tri do pet ciklov,« je povedala gostja pogovora. Kot so pokazale raziskave, je za zdrave odrasle osebe značilno, da zvečer zaspijo v desetih do petnajstih minutah, ko ugasnejo luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, ki ga poznamo tudi po imenu neREM faza spanja. Znotraj te faze si sledijo štiri obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Običajno 60-90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja. Ime je dobilo po značilnih hitrih očesnih gibih (angl. Rapid eye movement – REM). Živahno obdobje spanja se periodično ponavlja skozi vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20-25 % vsega časa spanja. Res pa je, da se vzorec spanja proti jutru spremeni. Glavni akterji postanejo dremež, lahno spanje in REM faza.

Zelo zanimivo predavanje, ki je številnim obiskovalcem odprlo oči, saj je bilo tudi kar nekaj vprašanj obiskovalcev, na katera sta gosta večera odgovarjala.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar