Otroci in gibanje: Naj bo vsak dan poln igre, skakanja in smeha

Gibanje je eno najpomembnejših daril, ki jih lahko podarimo otroku – in to prav vsak dan. Ne potrebujemo dragih pripomočkov, le malo dobre volje, morda travnik, hribček ali sprehod po naši lepi domžalski okolici. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že dolgo opozarja, da naj se otroci čim več gibajo, in to že od rojstva dalje. In ne gre le za zdravje – gibanje vpliva tudi na dobro počutje, učenje in samozavest.

Koliko gibanja otrok potrebuje?

Za najmlajše, torej dojenčke in malčke, strokovnjaki priporočajo gibanje večkrat dnevno, predvsem skozi igro – plazenje, valjanje, plezanje. Otroci od 1. do 5. leta pa naj bi se gibali vsaj tri ure na dan. Da, tri ure! Od tega naj bo vsaj ena ura takšna, da se otrok tudi malo zadihajo in preznoji – na primer med tekanjem po igrišču, vožnjo s poganjalcem, plezanjem ali igro z žogo.

Pri šolarjih se priporočila ne zmanjšajo – nasprotno! Vsak dan naj bi se gibali vsaj eno uro, najbolje kar dve, še posebej zato, ker veliko časa presedijo – v šoli in doma, pogosto pred zasloni. Telesna dejavnost naj vključuje tudi vaje za moč, kot so plezanje, poskoki ali celo preproste igre vlečenja vrvi.

Najboljši zgled smo starši

Če starši z otrokom telovadimo, gremo skupaj na sprehod, kolesarjenje ali le na igrišče, mu s tem pokažemo, da je gibanje nekaj naravnega in zabavnega. Otroci nas posnemajo. Če bomo raje sedeli na kavču, bodo tudi oni. Če pa nas bodo videli, da se gibamo z veseljem, bodo hitro sledili.

Ne pozabimo: narava v naši okolici ponuja nešteto možnosti – sprehod ob Kamniški Bistrici, pohod na Murovico ali tek po domačem travniku. Otroci naj raziskujejo, skačejo po lužah, se umažejo in včasih tudi padejo. To je del odraščanja.

Gibanje pomaga tudi v šoli

Raziskave kažejo, da se otroci, ki se redno gibajo, lažje učijo, so bolj zbrani in imajo več energije. Hoja v šolo, igra na prostem ali že krajši športni odmori med učenjem imajo velik vpliv. Vsako gibanje šteje!

In da razbijemo še en mit – športi niso »za fante« ali »za punce«. Vsak otrok naj najde nekaj, kar mu je všeč – naj bo to nogomet, ples, kolesarjenje, gimnastika ali le tekanje po gozdu. Pomembno je veselje in redno gibanje.

Gibalna pismenost – veščina za življenje

Gibalna pismenost pomeni, da otrok zna uporabljati svoje telo – zna teči, skakati, loviti ravnotežje, metati in plezati. To ni samoumevno. Otrok se tega nauči z izkušnjami. In več kot se giba, bolj samozavesten je v svojem telesu. Med petim in sedmim letom je še posebej pomembno, da dobi priložnost za razvijanje teh veščin – zato spodbujajmo igro, vadbo in različne športe.

Vlaganje v zdravje otrok

Redna telesna dejavnost ne pomeni le manj prehladov in boljšo kondicijo. Otroci, ki se dovolj gibajo, imajo boljšo samopodobo, manj stresa, redkeje so anksiozni in bolje spijo. Poleg tega pa gibanje dolgoročno vpliva na zdravje srca, kosti in presnove. Ni pretirano, če rečemo, da otroci s pomočjo gibanja gradijo temelje za zdravo in srečno življenje.

Na žalost pa opažamo, da se vse več otrok giblje premalo. Premalo časa preživijo zunaj, preveč sedijo. Posledice se že kažejo – slabša telesna pripravljenost, več težav s težo, celo z jezikovnim razvojem in koncentracijo.

Vir: bibaleze.si