Temni pokrov sveta

Letalec, fotograf, alpinist, biolog in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira podatke o črnem ogljiku, drugem največjem povzročitelju globalnega segrevanja. Z nenavadnim, včasih ekstremnim pogledom na svet želi sporočiti, da bo naš svet kmalu opustošen, če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot.

Temni pokrov sveta je slovenski dokumentarni film o svetovnih popotovanjih Matevža Lenarčiča, znamenitega alpinista in pilota, ki s svojim ultralahkim letalom po svetu meri onesnaženost zraka. Film je te dni prišel v kinematografe, med drugim tudi v Mestni Kino Domžale, kjer je domžalska premiera potekala v petek, 17. marca 2023. Po projekciji filma je sledil še filmski pogovor z ustvarjalci filma. Pogovoru, ki ga je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, so se pridružili protagonist, pilot, snemalec druge kamere in posnetkov iz zraka in avtor fotografij Matevž Lenarčič, režiser, scenarist, montažer, snemalec zvoka in animacij in fotograf Amir Muratović ter direktor fotografije in snemalec, izvršni producent in sodelavec pri scenariju Rado Likon.

Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Matevž je samoten avanturist, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki brez vrnitve. Preletel je severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, letel nad oceanom šestnajst ur brez postanka in trikrat obletel svet. Takšni podvigi so mu prinesli leta 2013 naziv najboljšega svetovnega pilota. Pred tem je bil jadralni padalec. In še danes je alpinist. Dvakrat je bil v Patagoniji, da bi s prijatelji osvojili mitski, dolgo nezavzeti gori Fitz Roy in Cerro Torre. Z Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so bili prvi Jugoslovani, ki jim je to uspelo. Stal je tudi na vrhu osemtisočaka Broad Peak. Tudi v dokumentarnem filmu, ki so ga premierno vrteli v domžalskem kinu, je posnetih nekaj kadrov plezanja v Patagoniji.

Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na naša življenja. V filmu je lepo prikazano, kako je Griša napravo za merjenje prisotnosti delcev v zraku pomanjšal do take mere, da je šla v letalo. Tako Matevž na svojih potovanjih izbira najbolj občutljive točke našega planeta, kar je z enkratnimi letalskimi posnetki prikazano tudi v filmu. S tem pa ustvarja impresivno zbirko podatkov, ki nam pomagajo razumeti, kje se delci zadržujejo.

»Črni ogljik so saje. Nastanejo ob nepopolnem zgorevanju goriv, ki vsebujejo ogljik. Veliko črnega ogljika se sprosti pri kurjenju lesne mase v pečeh, pri požarih v naravi, v izpušnih plinih avtomobilov. Drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, pridejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre 7 milijonov zemljanov. Ljubljano so izbrali za vzorčno mesto številnih raziskav, saj močne zimske inverzije ustvarijo prekomerno onesnaženje s črnim ogljikom. V takšnih neprevetrenih mestih največ delcev v ozračje prispeva ogrevanje z biomaso. Dim iz dimnikov ne ogroža le nas in naših sosedov, temveč se razmaže po širši regiji,« je v pogovoru povedal Matevž Lenarčič.

Matevža in ekipo je pot vodila tudi v Sarajevo, ki se pogosto znajde na seznamu najbolj onesnaženih mest na svetu. Zastarele balkanske termoelektrarne spuščajo v ozračje več emisij kot preostala Evropa, ki uvaža to neekološko energijo. V metropoli, kakršna je Milano, plast črnega ogljika segreje mesto za stopinjo ali dve. V Alpah Matevž opazi vedno bolj pogoste vdore puščavskega peska, ki s sajami iz Afrike seda na ledenike in pospešuje njihovo taljenje. Nad Zelenortskimi otoki sredi Atlantika z Grišo sledita pasovom peska, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Nato pa Matevž obišče jug ameriške celine, Patagonijo. Čez ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki, prečil je Južno Patagonsko ledeno polje in že tri desetletja opravlja meritve ledenikov. Tukaj lahko posledice podnebnih sprememb opazujemo v živo. Prek neskončnega Tihega oceana prileti Matevž Lenarčič do Indije. Ker kristali črnega ogljika vsrkajo veliko svetlobe, je ozračje nad Indijo zatemnjeno, na zemljo pride manj sončnega obsevanja in zato je pridelek manjši. Ta pas umazanega zraka vetrovi nesejo pod Himalajo, kjer pada na ledenike. Pospešeno taljenje ledenikov bo ogrozilo vire pitne vode na celotni indijski podcelini.

Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na tej poti Kraljevina Butan. V tej himalajski državici veliko bolj kot Bruto domači proizvod pri prikazu napredka uporabljajo Bruto nacionalno srečo. Vsaka vladna odločitev se pretehta v luči vplivov na okolje in zadovoljstvo prebivalcev, okoljske zaveze so zapisali v ustavo. Matevž spozna predsednika vlade Lotaya Tsheringa, ki ob sobotah še vedno prostovoljno dela v bolnišnici kot kirurg.

Matevž Lenarčič nam s svojim nenavadnim, včasih prav ekstremnim pogledom na svet želi sporočiti, da potrebujemo odrast, zmanjšanje gospodarske rasti. Pustili smo se prevarati neoliberalnemu razmišljanju, ki nas sili v delo, več dela, več zaslužka, da bi kupovali igračke, ki jih ne potrebujemo. Obremenjujemo zemljo, trošimo naravne vire, onesnažujemo okolje. Prišli smo do točke, na kateri se bodo gostili klimatski pojavi, na katere praktično ne bo nobene možnosti človeškega vpliva. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet prehitro opustošen. Njemu, ki je začutil to kroglo iz prav posebnega zornega kota in videl toliko različnih podob, nam jih tudi približal z enigmatičnimi fotografijami in sedaj še z dokumentarnim filmom, lahko verjamemo.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar